Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

veli (5.401-5.425)


  1.      udomáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da postane kaka divja žival domača: lovec je udomačil srno; ta žival se težko udomači / človek je udomačil govedo / ekspr. udomačiti rastlino 2. ekspr. narediti, da se kdo prilagodi novemu okolju: sodelavca so hitro udomačili / udomačiti tujo besedo, navado udomáčiti se ekspr. prilagoditi se novemu okolju: spoznal je navade prebivalcev in se hitro udomačil; v mestu se je dobro udomačil ● ekspr. knjige so se udomačile med ljudmi zelo razširile; jih veliko berejo udomáčen -a -o: udomačeni in divji konji ♪
  2.      udorína  -e ž (í) 1. vdolbina, jama, nastala zaradi udrtja tal, zemlje: nad opuščenim rudnikom je nastala udorina; v veliki udorini je jezero; podolžna udorina / zemeljska udorina ♦ geogr. tektonska udorina 2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame: udorina je zajezila hudournik ♪
  3.      udréti se  udrèm se tudi udêrem se dov., stil. uderó se; udríte se tudi uderíte se; udŕl se (ẹ́ ȅ, é) 1. pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol: led se je udrl; mehek sneg se globoko udre / razmočena tla so se pod vsakim korakom udrla // zaradi lastne teže začeti se pomikati navzdol: v hribih se je udrl plaz // zaradi lastne teže prodreti v navpični smeri navzdol v kaj: udreti se v pesek; konj se je udrl v zamet do trebuha; brezoseb. udrlo se mu je do kolen 2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spremeniti položaj v smeri navpično navzdol: del strehe se je udrl; zaradi preobremenjenosti se je strop udrl // zaradi dotrajanosti, poškodovanosti pasti navzdol: kjer se je plošča udrla, so velike luknje 3. pod pritiskom, težo spremeniti obliko v smeri navpično navzdol: na mestih, kjer je bilo pohištvo, se je preproga udrla // spremeniti obliko v smeri v notranjost: od stradanja so se živalim udrle lakotnice; bolniku so se oči, prsi globoko udrle 4. ekspr. začeti silovito teči: solze so se ji udrle, star. so ji udrle po licih; iz nosa se mu večkrat udre kri ● ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega udréti pog., ekspr., v zvezi z jo hitro steči, oditi: udrl jo je za njimi; udreti jo proti domu, po stopnicah udŕt -a -o: udrt strop kraške jame; od udarca udrta čelada; ustrašila se je njegovih udrtih oči ♪
  4.      udušíti  -ím dov., udúšil (ȋ í) 1. zadušiti: samica je udušila mladiča / skoraj se je udušil v dimu / tesnoba ga je hotela udušiti; udušiti svojo vest 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: udušiti vstajo / razum je udušil nagon; udušiti otrokovo samostojnost / udušiti jok, smeh; udušila je solze, ki so ji silile v oči / udušiti bolečino, strah 3. zmanjšati jakost zvoka: ropotanje strojev je udušilo besede; preproga uduši korake 4. redko pogasiti: ogenj so s težavo udušili / udušiti cigareto v pepelniku ugasniti 5. ekspr. popiti, izpiti: udušili so veliko vina / steklenico je hitro udušil udušèn -êna -o: udušen glas; prisl.: udušeno krikniti ♪
  5.      udvorljívec  -vca m (ȋ) knjiž. dvorljivec: vse življenje je bil udvorljivec / imela je veliko udvorljivcev oboževalcev, občudovalcev ♪
  6.      ugánjati 1 -am nedov. (ȃ) ekspr. 1. delati, početi: kaj pa uganjate, saj se bo strop podrl; ni prav, kar uganja / uganjati neumnosti, otročarije; take uganjajo, da jim kazen ne uide / kaj vse uganja z njim 2. z oslabljenim pomenom delati, povzročati, da nastane to, kar izraža samostalnik: uganjati hrup, trušč 3. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: uganjati ljubosumnost, trmo, užaljenost ● ekspr. iz vsega uganja burke, norčije se norčuje, šali; ekspr. ne uganjaj ceremonij, cirkusa, panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem; ekspr. nekateri ljudje uganjajo razkošje živijo v (prevelikem) razkošju; ekspr. vse življenje uganja šport se ukvarja s športom uganjajóč -a -e: uganjajoč svojo trmo, je močno zacepetala ♪
  7.      ugánka  -e ž (ȃ) 1. kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti: brati, objaviti uganke; razrešiti, rešiti, ekspr. razvozlati uganko; zastaviti komu uganko; lahka, težka uganka / besedna uganka; uganke v verzih / Župančičevih Sto ugank // grafični lik, risba ali skupek zlogov za zabavo, razvedrilo, iz katerega je treba uganiti kako besedo, stavek, ustrezno kombinacijo besed: zadaj so navedene rešitve vseh ugank; križanke in druge uganke / glasbene, slikovne, zlogovne uganke 2. ekspr., navadno v povedni rabi kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: to je za mnoge uganka; kako je prišlo do nesreče, je bilo vsem uganka / raziskave bodo razrešile marsikatero uganko o delovanju vulkanov / on je zame velika uganka / to je večna uganka človeškega življenja ● ekspr. govorila je v ugankah ne naravnost, prikrito ♪
  8.      ugášati  -am nedov. (á) 1. delati, da kaj preneha goreti: ugašati sveče; ugašati in prižigati / ugašati cigareto // nepreh. prenehavati goreti: stenj je ugašal / sveča ugaša / ogenj v kaminu že ugaša 2. delati, da kaj preneha svetiti: ugašati luči, svetilke // nepreh. prenehavati svetiti: reklamne luči so se prižigale in ugašale / ekspr. zvezde že ugašajo 3. knjiž. prenehavati biti, obstajati: pomembne družine druga za drugo ugašajo / ugaša mu občutek za čas; upanje jim ugaša / smehljaj na obrazu je začel ugašati / zunaj je ugašal dan se je nočilo / ugašala je v velikih bolečinah umirala; v naročju ji ugaša življenje sina ji umira sin 4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati a) manj viden; izgubljati se: letalo je ugašalo v megli; sonce že ugaša za gorami b) manj slišen: njegovi koraki ugašajo v daljavi 5. pog. izključevati, izklapljati: otrok prižiga in ugaša radijski sprejemnik ● ugašati apno živo apno polivati z vodo; gasiti ugašajóč -a -e: ugašajoča svetilka ♪
  9.      ugíbanje  -a s (ȋ) glagolnik od ugibati: to je samo ugibanje; ugibanje skrivnosti; ugibanja o cenah; domneve in ugibanja / igrati se ugibanje oseb / bilo je veliko ugibanja, kdo bo naslednik ♪
  10.      ugíbati  -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. prizadevati si ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov: ugibal je njene misli, želje; ugibati, kaj se bo zgodilo; ugibati, kdo je tat; brezoseb. o tem se je veliko ugibalo 2. prizadevati si rešiti uganko, odgovoriti na vprašanje, postavljeno pri kaki družabni igri: dolgo je ugibal, a ni uganil; ugibate lahko trikrat / navedli so prvo črko, ostale so ugibali; ugibati imena, osebe ♦ etn. ugibati barvice otroška igra, pri kateri se ugotavlja, katero barvo kdo predstavlja 3. star. premišljevati, razglabljati: takoj sta začela ugibati, koga bi poslala tja; zaskrbljeni ugibajo, kakšne bodo posledice; tako je ugibal sam pri sebi 4. star. praviti, govoriti: o njem so ugibali zelo čudne stvari ugibáje: hodil je sem in tja, ugibaje, kaj bo ugibajóč -a -e: legel je, ugibajoč, kakšno bo vreme ♪
  11.      uglasíti  -ím dov., uglásil (ȋ í) 1. naravnati glasbilo na določeno tonsko višino: uglasiti klavir, orgle; uglasiti za pol tona višje; uglasiti kitaro po klavirju; uglasiti citre s ključem 2. ekspr. narediti, da je kaj skladno, ubrano: uglasiti barve; uglasiti glasove pevcev / arhitekt je uglasil velikost oken s pročeljem // narediti, da je kaj skladno, enotno: uglasiti medsebojna stališča 3. elektr. naravnati napravo na določeno frekvenco: uglasiti oddajnik, sprejemnik; uglasiti anteno uglašèn -êna -o 1. deležnik od uglasiti: uglašen zbor; uglašena celota; uglašena igra orkestra; uglašeno violončelo; barvno uglašen 2. knjiž. ki ima, izraža lastnosti, vsebino, kot jo določa dopolnilo: podobno uglašeni ljudje; na enotni barvni ton uglašena slika; na to temo je uglašeno vse posvetovanje; drugače uglašena razpoloženja ● ekspr. danes pa je oče nakratko uglašen je nerazpoložen, razdražljiv; ekspr. srce ima uglašeno na dobre strune je dober človek; prisl.: oba elementa se uglašeno prepletata ♪
  12.      uglèd  -éda m (ȅ ẹ́) zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj: njegov ugled se je povečal; imeti, izgubiti, ekspr. zapraviti svoj ugled; ekspr. izpodkopavati komu ugled; majhen, velik ugled; mednaroden, svetoven ugled / ugled države, podjetja ♪
  13.      ugléden  -dna -o prid., uglédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima ugled: ugleden človek; ugledni gostje / ugledna družina / ugleden poklic; ugledna služba // ekspr. izbran, boljši: ugledna črna obleka; želi uglednejšo sobo 2. ekspr. velik, precejšen: ponujajo jim ugledne vsote ♪
  14.      ugódje  -a s (ọ̑) stanje, ko so v pravi meri zadovoljene zlasti čutne potrebe koga: čutiti ugodje; veliko ugodje; občutek ugodja / čutno ugodje; duševno, telesno ugodje; estetsko ugodje / mačka prede od ugodja // kar povzroča tako stanje: vsak si ne more privoščiti takega ugodja ♪
  15.      ugódnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost ugodnega: ugodnost občutka / izkoristiti ugodnost položaja / ugodnost obročnega odplačevanja 2. navadno s prilastkom kar je za koga ugodno: ta ugodnost še velja; imeti, priznati, uživati posebne, velike ugodnosti / carinske ugodnosti; materialne ugodnosti ◊ jur. klavzula največjih ugodnosti klavzula v mednarodnih trgovinskih pogodbah, ki zagotavlja državam podpisnicam enake pogoje pri trgovanju ♪
  16.      ugrabíti  in ugrábiti -im, in ugrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. s silo, z zvijačo vzeti komu prostost, navadno zaradi odkupnine, maščevanja, protesta: ugrabil ga je zakrinkan moški; ugrabiti otroka, žensko; ugrabili so ga na cesti / ugrabiti (potniško) letalo z grožnjo prisiliti pilota, da spremeni smer letenja, mesto pristanka, zlasti iz političnih vzrokov // zastar. vzeti komu prostost; prijeti: biriči so že ugrabili morilca 2. s silo, z zvijačo vzeti kaj: jastreb je ugrabil piščanca; lisica je ugrabila kokoš // ekspr. vzeti kaj sploh: znanje je bogastvo, ki ti ga nihče ne more ugrabiti / to mu je ugrabilo notranji mir / vprašanje mu je ugrabilo veliko noči povzročilo, da ni spal 3. zastar. zgrabiti, ujeti: gospodinja je ugrabila raco in ji pristrigla perut ● ekspr. nenadoma ga je ugrabila smrt je umrl ugrábljen -a -o: diplomat je bil ugrabljen; ugrabljena ovca; ugrabljeno letalo ♪
  17.      ugrábljenec  -nca m (ȃ) kdor je ugrabljen: za ugrabljenca zahtevati veliko denarja; srečna vrnitev ugrabljencev ♪
  18.      uháč  -a m (á) ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec: pes je stekel za uhačem; knjiž. glasno riganje uhača osla ◊ navt. vijak z glavo, podobno šivankinemu ušesu, za vezavo, vodenje ali napenjanje vrvi na plovilu ♪
  19.      úharica  -e ž (ȗ) roparska nočna ptica z okroglo glavo in pernatimi uhlji: hukanje uharice ♦ zool. mala uharica majhna sova z dolgimi pernatimi uhlji in rumenimi očmi, Asio otus; močvirska uharica v barjih in močvirjih živeča sova z majhnimi pernatimi uhlji, ki gnezdi na tleh, Asio flammeus; velika uharica velika sova z dolgimi črnimi, rumeno obrobljenimi pernatimi uhlji, ki gnezdi v zapuščenih gnezdih, Bubo bubo ♪
  20.      uhàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhat zajec; uhata žival 2. nav. ekspr. ki ima uho, ušesa: uhat ročaj / uhati listi knjige ◊ zool. uhati klobučnjak klobučnjak z uhljem podobnimi spolnimi organi, Aurelia aurita; uhati netopir netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus ♪
  21.      uhátec  -tca m (ȃ) ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno osel: prijahati na uhatcu; rigajoč uhatec ♪
  22.      uhljáč  -a m (á) ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec: uloviti uhljača; knjiž. uhljača bi rad prodal osla ♪
  23.      uhljàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhljate glave mul, oslov ∙ star. uhljata kučma kučma z naušniki ♪
  24.      uhó  ušésa s (ọ̑ ẹ́) 1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu // to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; na eno uho slabo sliši; gluh, naglušen na obe ušesi / ekspr. čeprav je napel ušesa, ni nič slišal; ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila; šepetati, vpiti na uho, v uho / ekspr. škripanje jim je paralo ušesa povzročalo velik občutek neugodja, bolečino; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; šumelo ji je v ušesih imela je neprijeten, šumenju podoben občutek v njih zaradi motenj v delovanju organizma; zvoni mu v ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona / ekspr.: zdaj pa odpri ušesa poslušaj, prisluhni; za uho ta glasba ni privlačna za poslušanje; to je prijetno za oko in uho / ekspr. vleči na ušesa prisluškovati / ekspr.: na lastna, svoja ušesa sem to slišal sam, osebno; ni mogla verjeti lastnim, svojim ušesom da je res / ekspr.: poslušal jo je samo z enim ušesom, s pol ušesa nepazljivo; vpijejo, da gre skozi ušesa zelo; otroci so zgodbo poslušali na vsa ušesa, z očmi in ušesi zelo pozorno // nav. ekspr. izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: njegovo uho je poslušalo domačo govorico; uho je komaj zaznalo glasove / tak ropot ušesa težko prenašajo 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja: marsikatero uho je to slišalo / take besede niso za ženska ušesa za ženske; uho glasbenika, strokovnjaka glasbenik, strokovnjak / to je prišlo tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa o tem je slišal tudi on / govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati; ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali 3. zunanji del tega čutila: ušesa mu štrlijo; striči z ušesi; kosmata ušesa; majhna, velika ušesa; oslovska, zajčja ušesa; pokončna, viseča ušesa / zardeti do ušes; potegniti kapo čez ušesa; dati si svinčnik za uho; prijeti, vleči koga za ušesa; popraskati se za ušesom; ščitniki za ušesa / umiti si ušesa ta del s sluhovodom; dati vato v uho v sluhovod 4. s prilastkom temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa: prijeti škaf za ušesa; šivankino uho se odlomi; uho klina, motike, škarij // luknja v takem delu: vrtati ušesa v kamnite sekire; vdeti nit v uho 5. mn., ekspr. zavihani, zmečkani ogli: njegove knjige so zdelane, vse imajo ušesa; poravnati oslovska ušesa pri zvezkih ● ekspr. sama ušesa so ga bila pazljivo je poslušal; ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. ušesa si maši, zatiska pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. naviti komu ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. ta prevod žali moja ušesa je slab; do ušes odpreti usta zelo, na široko; ekspr. vanjo je bil do ušes zaljubljen zelo; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho udari ga; ekspr. vse mu nosi na ušesa pripoveduje, česar ne bi smel; ekspr. povedati kaj na uho zaupno; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega; ekspr. melodija gre v uho je prijetna; lahka za zapomnjenje; ekspr. piši me v uho izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; pog. je še moker, zelen za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; nar. medvedje uho zimzeleni gornik; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega ◊ anat. notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; bot. mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; zajčje uho rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih; prerast; lov. ušesa daljše, uhljem podobno perje na glavi sov uharic; med. izpirati ušesa s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz sluhovoda ušesno maslo; vnetje srednjega ušesa; zool. morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata ♪
  25.      uigránost  -i ž (á) lastnost, značilnost uigranega: uigranost igralcev je vzrok za tako velik uspeh / uigranost ansambla, ekipe ♪

   5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA