Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

veli (4.273-4.297)


  1.      razgrínjati  -am nedov. (í) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo / metulj razgrinja krila // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo 3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje // razmikati: razgrinjati veje 4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike ∙ publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih razgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo 2. prihajati na kako površino, navadno veliko: nad jezero se že razgrinja megla ♪
  2.      razgrníti  in razgŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrniti časopis, zemljevid; razgrnil je pismo in ga začel brati // narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrniti pregrinjalo čez kip; razgrniti preprogo pred posteljo; razgrniti papir po pohištvu; pren., pesn. noč je razgrnila svoja krila nad mesto 2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrniti seme, žerjavico; razgrniti hruške, krhlje na leso 3. narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je razgrnila suho listje, je zagledala gobe // razmakniti: nekoliko so razgrnili zavese, da so videli na cesto / razgrniti veje / razgrniti tančico odgrniti 4. publ. dati, postaviti na ogled: razgrniti načrte za nov poslovni center; javno razgrniti ♦ urb. razgrniti zazidalni načrt 5. knjiž. pokazati, razkriti: v uvodu pisec razgrne tragedijo pesnikovega življenja; življenje se mu je razgrnilo v vsej svoji lepoti / film nam bo razgrnil mesto in njegovo zgodovino predstavil razgrníti se in razgŕniti se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. priti na kako površino, navadno veliko: čez dolino so se razgrnile megle 2. postati viden, pokazati se: nenadoma se je pred izletniki razgrnila vsa vas / pred nami se je razgrnil lep razgled; pren. vsa mladost se mu je razgrnila pred očmi ● knjiž. otrok se je v spanju razgrnil razkril, odkril; knjiž. medtem se je razgrnil mrak se je zmračilo razgŕnjen -a -o: razgrnjen prt; pred nami je bilo razgrnjeno celo naselje; pismo leži razgrnjeno na mizi ♪
  3.      razigránost  -i ž (á) stanje razigranega človeka: obšla ga je razigranost; svojo razigranost je težko prikrival; velika, ekspr. mladostna razigranost / otrok je vrisnil od razigranosti / ekspr. razigranost pomladnega sonca ♪
  4.      razigráti  -ám dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: prijetna družba nas je razigrala; dobro vino je vse razigralo; razigral se je kot otrok / ekspr. dobra novica mu je razigrala srce 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo; razvneti: film je razigral njeno domišljijo; v njem se je razigrala velika ustvarjalna moč ● publ. nogometaši so se razigrali šele proti koncu tekme začeli zelo uspešno, dobro igrati razigrán -a -o: razigrani gostje, otroci; razigran obraz; razigrane tekmece je bilo težko premagati; biti, postati razigran; mladostno razigran ∙ ekspr. razigran ples živahen, hiter; ekspr. biti razigrane volje zelo vesel, dobro razpoložen; prisl.: razigrano se smejati ♪
  5.      raziskoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja z raziskovanjem: bil je velik raziskovalec; raziskovalec duševnosti, ljudskih običajev; potopisi raziskovalcev / medicinski, pedagoški, terenski raziskovalec; samostojni raziskovalec ♪
  6.      raziskoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovanje: raziskovalna metoda, tehnika; na pot ga je gnala velika raziskovalna vnema / raziskovalni predmet; raziskovalni pripomočki; raziskovalni satelit; raziskovalna ladja; jamarska raziskovalna odprava / raziskovalni center, inštitut / raziskovalna naloga; raziskovalno delo / raziskovalni sodelavec; raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki načrtujejo in usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin in razvoj raziskovalne dejavnosti nasploh ♪
  7.      razíti se  -ídem se dov., razšèl se razšlà se razšlò se tudi razšló se (í) 1. oditi na več strani: gledalci, ljudje so se razšli; razšli so se razočarani in utrujeni; razšla sta se brez pozdrava; množica se je hitro, molče, mrmraje razšla; razšli so se kot prijatelji / razšli se bodo na vse strani / ekspr. ostala sta sama, otroci so se razšli po svetu 2. prenehati potekati blizu skupaj, v isti smeri: na ravnini se železniška proga in cesta razideta / poti se razidejo na vse strani 3. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo, stike s kom: z njim smo se razšli zaradi različnih pogledov na življenje / s takimi nazori smo se že razšli / s poezijo se je že v mladosti razšel ne piše in ne bere več pesmi 4. publ. prenehati delovati, obstajati: zaradi nesoglasij se je društvo razšlo; ker so poslovala z izgubo, so se morala nekatera podjetja raziti ● star. dim se je hitro razšel razkadil; publ. moštvi sta se razšli z neodločenim rezultatom sta igrali neodločeno; publ. orkester in pevec sta se večkrat razšla nista bila usklajena; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti razšle niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. s fantom se je razšla ni več v ljubezenskem odnosu z njim; ekspr. po dveh letih zakona sta se razšla sta se razvezala ♪
  8.      razjárjenost  -i ž (ȃ) ekspr. velika jeza, razdraženost: skušali so pomiriti njegovo razjarjenost / v razjarjenosti jo je udaril ♪
  9.      razjezíti  -ím dov., razjézil (ȋ í) spraviti v jezo, razdraženost: z nesramnim govorjenjem jih je zelo razjezil / razjezilo bi me, če ne bi prišli // povzročiti nezadovoljstvo: nestrokovna in pristranska kritika je igralce razjezila razjezíti se začutiti, izraziti veliko jezo: ko je to slišal, se je razjezil; oče se je razjezil nanj, ker ni izdelal; ekspr. za vsako malenkost se razjezi; hitro, rada se razjezi // izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razjeziti se zaradi slabe kvalitete blaga / razjezil se je, da mu ne bo več dajal denarja / pusti me pri miru, se je razjezila razjezèn -êna -o: razjezen človek; razjezen je odšel spat ♪
  10.      razjókati se  tudi razjokáti se -am se, in razjókati se tudi razjokáti se -jóčem se dov., razjókajte se tudi razjokájte se in razjóčite se (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami ali glasovi: razjokala se je in bilo ji je lažje; ob slovesu se je razjokal; od jeze, žalosti se razjokati; glasno, tiho se razjokati / razjokati se nad svojo usodo razjókan -a -o: skušal je potolažiti razjokanega otroka ∙ knjiž. ima bled obraz in razjokane oči objokane ♪
  11.      razkáčenost  -i ž (ȃ) ekspr. velika jeza, razdraženost: razkačenost ga je minila; posmehovanje jo je spravilo v razkačenost / v razkačenosti ga je udaril ♪
  12.      razkázati  tudi razkazáti -kážem dov. (á á á) 1. drugega za drugim pokazati: razkazali so jim knjige, slike; razkazati sobe // pokazati po delih: gostom so najprej razkazali hišo in vrt; razkazati komu mesto 2. zastar. pokazati: v boju je razkazal veliko moč / v prvem poglavju pisatelj razkaže življenje na podeželju opiše, prikaže ♪
  13.      razklánost  -i ž (á) stanje razklanega: razklanost debla / razklanost na različne države je bila za narod usodna; ekspr. razredna razklanost buržoazne družbe / njegova razklanost se je še večala; v sebi je čutila veliko razklanost; živeti v razklanosti; moralna razklanost / duševna, notranja razklanost ● knjiž. razklanost med resničnostjo in ideali neskladnost, nasprotje ♪
  14.      razkláti  -kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́) 1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo 3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora 4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir ● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne razklán -a -o 1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan ∙ ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim ♪
  15.      razklòn  -ôna m (ȍ ó) fiz. razstavitev na spektralne barve: proučevati razklon; razklon svetlobnega curka, svetlobe ● publ. anketa je pokazala velike razklone v načinu preživljanja prostega časa razlike ♪
  16.      razkóšen  -šna -o prid., razkóšnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ima sestavine, lastnosti, ki presegajo zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: stanovati v razkošnem hotelu; kupiti si razkošen plašč; razkošna palača, sprejemnica; prirediti razkošno večerjo; opremiti hišo z razkošnim pohištvom / kupuje ji razkošna darila dragocena / razkošno življenje 2. nav. ekspr. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: blago ima razkošen vzorec / razkošne jesenske barve 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti, kakovosti v veliki meri: razkošen gozd / razkošna svetloba / lase si je česala v razkošno kito zelo debelo; do vile je bila speljana razkošna pot zelo široka, lepo urejena / razkošen občutek sreče zelo velik razkóšno prisl.: razkošno živeti; razkošno opremljeno stanovanje ♪
  17.      razkóšje  -a s (ọ̑) 1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: odpovedati se razkošju; privoščiti si razkošje / nav. ekspr., v povedni rabi: avtomobil ni razkošje, ampak potreba; to je drago, nepotrebno razkošje; imeti vrt je pravo razkošje; pren. trdil je, da so otroci razkošje 2. stanje, za katero je značilen obstoj take količine materialnih dobrin, ki presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: v tej hiši je bilo razkošje; to razkošje ne bo dolgo trajalo; občutek razkošja / živeti v razkošju 3. razkošnost: presenetilo nas je razkošje te knjige; razkošje stanovanja 4. razkošna oprema, razkošni predmeti: stanovanje je brez razkošja, a udobno; preproge, slike in drugo razkošje 5. ekspr. velika in raznovrstna količina, množina: svetlobno razkošje; razkošje barv / občudovati razkošje las ♪
  18.      razkréhniti  -em tudi razkrêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) nav. ekspr. razklati, preklati: razkrehniti palico; potres je razkrehnil zid; podboj se je razkrehnil / razkrehniti se na dvoje ● ekspr. zver je razkrehnila gobec odprla, razprla; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkrehneš sploh ne razkréhniti se tudi razkrêhniti se poškodovati si sklep v kolku ali kolenu zaradi prevelikega razmika nog: junček, ki se je razkrehnil na ledu, je poginil ♪
  19.      razléči se  -léžem se dov., razlézi se razlézite se; razlégel se razlêgla se; nam. razléč se in razlèč se (ẹ́ ẹ̑) navadno s prislovnim določilom 1. razširjajoč se postati slišen: po dolini se je razleglo grmenje topov; iz hiše se je razleglo petje; po dvorani se je razlegel vesel smeh; brezoseb. zavriskal je, da se je razleglo daleč naokoli 2. knjiž. pojaviti se, razprostreti se na razmeroma veliki površini: po dolini se je razlegla siva megla // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: tišina se je razlegla po prostoru ♪
  20.      razlíčen  -čna -o prid., razlíčnejši (í ȋ) 1. ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje a) med seboj: različni pojavi, pojmi; stavbi sta različni; popolnoma, zelo različen b) pri dveh ali več osebah, stvareh: ločijo jih različni cilji, interesi; obleki sta različnih barv, velikosti; prijatelja sta različne starosti; različni so po izobrazbi, značaju c) od določenega, primerjanega: različen je od brata; tedanje razmere so bile zelo različne od sedanjih // ki ni isti: besedi sta različnega izvora; sta različne narodnosti; vrnila sta se po različnih poteh / naglas je v sedanjiku in nedoločniku na različnih zlogih 2. mn. razen: prebivalci iz različnih delov dežele; pripovedoval jim je različne zgodbe / o tem sem slišal različne stvari / prodaja različne vrste sadja ● okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo razlíčno prisl.: različno kaj pojmovati; različno dolgi trakovi; različno oblikovani predmeti; sam.: zanimivost in privlačnost različnega ♪
  21.      razlíka  -e ž (ȋ) 1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi: razlika nastane, obstaja, se poveča; odpraviti razlike; spoznati, ugotoviti razlike; bistvena, majhna, opazna, velika razlika; razlika med človekom in živaljo; razlike med spoloma; razlika v barvi, obliki, velikosti; razlike v ceni, kakovosti izdelkov; razlike v izobrazbi, vzgoji; razlike v pogledih / pomenske in stilne razlike med besedami / časovna razlika; družbene, politične, socialne razlike; podnebne, temperaturne razlike; višinska razlika / razlika je, če dobiš dobro ali slabo oceno 2. znesek, za katerega je zmanjšan, presežen določeni, potrebni znesek: dobiti, izplačati razliko 3. mat. število, ki se dobi pri odštevanju: izračunati razliko dveh števil; razlika in vsota 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z brez izraža podkrepitev trditve: povabil je vse, brez razlike 5. publ., v prislovni rabi, v zvezi z razliko izraža omejevanje prej povedanega: brata sta si zelo podobna, z razliko, da je mlajši nekoliko večji ● on dela razlike ne ravna z vsemi enako; publ. v razliko od drugih moštev je naše dobro v primerjavi z drugimi moštvi; publ. za razliko od prve tekme so naši tekmovalci drugo tekmo dobili prvo tekmo so izgubili, v drugi pa so zmagali ◊ šport. izenačiti razliko v golih; premagati nasprotnika z dvema goloma razlike ♪
  22.      razlíti  -líjem dov. (í) 1. nehote spraviti kaj tekočega iz posode na večjo površino: razliti juho, kavo po mizi; padla je in razlila mleko po tleh; kozarec se je prevrnil in vino se je razlilo / nesi previdno, da ne razliješ poliješ 2. knjiž., ekspr. oddati, razširiti v velikih količinah: sonce je razlilo svoje žarke po dolini; svetilka je razlila močno svetlobo po sobi; čez nebo se je razlila rdečkasta svetloba / prijetna glasba se je razlila po prostoru / noč je razlila svoj mir na zemljo razlíti se 1. tekoč čez rob se pojaviti na razmeroma veliki površini: reka se je ob povodnji razlila; razliti se čez bregove 2. ekspr. množično se premakniti z enega mesta na več mest: ljudje so se usuli iz dvorane in se razlili po cestah; množica se je razlila po trgu / čreda se je razlila po travniku in se začela pasti 3. ekspr. postati opazen, viden: veselje se mu je razlilo po obrazu / po licih se mu je razlila rdečica zardel je ● oko se mu je razlilo tekoča vsebina je iztekla iz njega; žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja razlít -a -o: mir, razlit nad vasjo; razlita kava, voda; po sobi je bila razlita močna svetloba; vino, razlito po tleh ♪
  23.      razlívati  -am nedov., tudi razlivájte; tudi razlivála (í) 1. nehote spravljati kaj tekočega iz posode na večjo površino: razlivati vodo po tleh; juha se mu je razlivala po prtu / posoda je bila prepolna, zato je pri prenašanju razlival 2. knjiž., ekspr. oddajati, razširjati v velikih količinah: luč je razlivala svetlobo po sobi; čez nebo se je razlivala bledo rumena svetloba / po dolini se je razlivala pesem zvonov razlívati se 1. tekoč čez rob se pojavljati na razmeroma veliki površini: nekoč se je tu razlivala lava; potok se razliva čez bregove / voda je kipela in se razlivala čez rob posode 2. ekspr. množično se premikati z enega mesta na več mest: množica je bežala in se razlivala po ulicah 3. ekspr. biti opazen, viden: preko njenega obraza se je razlival nenavaden mir 4. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: občutek ugodja se mu je razlival po vsem telesu razlivajóč -a -e: držal je žlico, razlivajoč juho po obleki; svetloba, razlivajoča se po pokrajini ♪
  24.      razlóček  -čka m (ọ̑) 1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi: ugotoviti, zmanjšati razloček; majhen, velik razloček; razloček v barvi, obliki; razloček v značaju; razločki med ljudmi, pojavi / pomenski razločki med besedami / ni razločka, če se odločiš tako ali drugače 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z brez izraža podkrepitev trditve: kaznoval je vse, brez razločka 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi z razločkom izraža omejevanje prej povedanega: po značaju sta si sestri podobni, s tem razločkom, da je starejša bolj družabna ♪
  25.      razmáhnjenost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost razmahnjenega: razmahnjenost stikov med državama / velika razmahnjenost industrije ♪

   4.148 4.173 4.198 4.223 4.248 4.273 4.298 4.323 4.348 4.373  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA