Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

veli (4.001-4.025)


  1.      prežígati  -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. 1. zelo peči, žgati: sonce je prežigalo obraz; pren. čutil je, kako ga njegov pogled prežiga 2. knjiž. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: hrepenenje ga je prežigalo in sililo do pretresljivih izpovedi ● prežigali so goščavo požigali ♪
  2.      preživéti  -ím dov., prežível (ẹ́ í) 1. biti, ostati kje določen čas: mladost je preživel v domačem kraju; kje ste preživeli nedeljo; otroci so preživeli počitnice pri teti / z njim je preživela prijetno popoldne // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: mladost je preživel v revščini; noč smo preživeli v strahu, kaj bo / ekspr. nedeljo je preživel ob knjigi vso nedeljo je bral, študiral // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: preživel je lepe, težke čase; preživeti veliko hudega / koliko sramote je preživel zaradi nje 2. ostati živ do konca trajanja česa: nesrečo so preživeli trije potniki; bolnica operacije ni preživela / noči ne bo preživel / te izgube ne bom preživel prenesel / nepreh. dobili so jesti samo toliko, da so preživeli ostali živi / ekspr. drevo ni preživelo hude zime // živeti dlje kot kdo drug: oče je preživel sina; vse nas boš preživel / ekspr. njegovo delo bo preživelo naš čas 3. neustalj. preživiti: težko je preživel veliko družino; preživeti se z inštrukcijami preživéti se postati nesodoben, zastarel: taka miselnost se je že preživela preživèl in preživél -éla -o: misliti na preživele čase; preživeli nazori; preživeli potniki; sam.: skrb za preživele; to je nekaj preživelega prežívljen -a -o: preživljeni načini dela preživét -a -o: taki postopki so že preživeti; v rojstnem kraju preživeta mladost; sam.: to je nekaj preživetega ♪
  3.      prežívljati  -am nedov. (í) 1. biti, ostajati kje določen čas: preživljati počitnice na morju; preživljati večere v družbi s prijatelji // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: takrat je preživljal krizo; spet preživlja hudo potrtost / poletne dni preživlja na vrtu in v gozdu // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: takrat je preživljal lepe, hude čase; preživljati usodo zapostavljenega otroka 2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: preživlja veliko družino; preživljajo ga starši; preživljati se s težkim delom, pisateljevanjem prežívljati se knjiž., v zvezi s s, z jesti, uživati: ta žival se preživlja z rastlinsko hrano preživljajóč -a -e: študiral je, preživljajoč se z inštruiranjem ♪
  4.      pŕh  -a m (ȓ) knjiž. velika količina, množina premikajočih se delcev, zlasti snega, vode v ozračju: snežni prh / prh valov pršenje ♪
  5.      pŕha  -e ž (ŕ) 1. priprava za umivanje pod razpršenim tokom vode: prha se je pokvarila; odpreti prho; v kopališču je pet prh; kopalnica s prho / ročna prha // razpršen tok vode iz te priprave: z užitkom se je nastavil prhi; vroča prha; te besede so delovale nanj kot mrzla prha / vsak večer gre pod prho; stopiti pod hladno prho; pren., knjiž. prha zvokov // razpršen tok tekočine sploh: curek in prha / prha slapa je segala celo do njega ♦ teh. naprava za čiščenje surovine, polizdelkov, končnih izdelkov 2. glagolnik od prhati: biti navajen na prho / po prhi se je hitro oblekel 3. ekspr. razočaranje, neprijetno presenečenje: to je bila huda prha zanj; prijatelji kluba so ob tekmi doživeli hladno prho ♪
  6.      pŕhavica  in prhávica -e ž (ŕ; ȃ) knjiž. 1. žareč pepel: metati trske na prhavico 2. velika količina, množina premikajočih se delcev zlasti snega, vode v ozračju: puščavski veter je prinesel prhavico; prhavica modre galice ♪
  7.      pri  predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦ geogr. Besnica pri Kranju // za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon 2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu // za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: bil je štiri leta pri partizanih; sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi // za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil 3. za izražanje bivanja, obstajanja a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših 4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju 5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu // za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi 6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati // navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju 7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna 8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil 9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je sto dinarjev pri kilogramu; blago se je podražilo za dvesto dinarjev pri metru 10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam ● pog. biti, ležati pri dekletu imeti spolni odnos, spolne odnose; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače natihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven nič ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh ♪
  8.      pribarantáti  -ám dov. (á ȃ) 1. pog. s pogajanjem priti do česa: od domačinov je pribarantal nekaj zlata / ekspr. s tem denarjem ne boš veliko pribarantal kupil; pren. tega daru si ne moreš pribarantati 2. raba peša s kupčevanjem priti do česa: pribarantala je le malo denarja; pribarantati posestvo ♪
  9.      pribégniti  -em dov., tudi pribegníte; tudi pribegníla (ẹ́ ẹ̑) zastar. pribežati: veliko ljudi je pribegnilo za obzidje ♪
  10.      pričakovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pričakovati: dolgo pričakovanje ga je utrudilo / pričakovanje napada jih vznemirja / pisar. v pričakovanju vašega odgovora vas tovariško pozdravljamo 2. duševno stanje, v katerem se kdo, kaj pričakuje: pričakovanje se stopnjuje; njen obraz je izražal pričakovanje; biti poln pričakovanja; napeto, nemirno, veselo pričakovanje; trenutki pričakovanja / v pričakovanju je čas hitro tekel; živeti v pričakovanju 3. kar se pričakuje: njihovo pričakovanje se je uresničilo / na koncertu je izpolnil vsa pričakovanja / publ. turistični promet je avgusta zaostajal za pričakovanji / po pričakovanju so zmagali domačini ● publ. kongres je izpolnil, presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; ekspr. akcija je potekla proti (vsemu) pričakovanju je bila zelo uspešna; ekspr. predstava je uspela nad vse pričakovanje zelo, izredno; ekspr. s pričakovanjem gledajo v prihodnost z upanjem; ekspr. njegova žena je v (veselem) pričakovanju je noseča, bo rodila ♪
  11.      príden 1 -dna -o prid., prídnejši (í ȋ) 1. ki rad, dosti dela: priden delavec, pomočnik; gospodinja je pridna in skrbna; videti je priden; priden je kot mravlja zelo; ekspr. priden je, da je veselje zelo / ekspr. pridne roke / biti moramo pridni, če hočemo delo pravočasno končati potruditi se moramo // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki ima željo, voljo za kako opravilo: biti priden za delo, hojo; za pisanje ni preveč pridna / ekspr. te rože so pridne za cvetenje rade cvetijo 2. ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve: pridni učenci; hčerka je zelo pridna, sin pa ne; na vajah, pri delu, v šoli je priden / pes je priden in ubogljiv / kot pohvala priden, sinko // ki ne povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: dojenček je priden; otroci so bili dopoldne še kar pridni; ni preveč priden, rajši nagaja / kot poziv: priden bodi, če ne boš tepen; bodite pridni, dokler se ne vrnem / pridna dekleta so v tem času že doma ● knjižnica ima nekaj pridnih bralcev vnetih, vztrajnih; ekspr. pridni Janezek človek dobrega, pozitivnega značaja; ekspr. ta je pa priden pivec zelo rad pije; ekspr. ali je kaj priden? Priden je, kadar spi ni priden prídno prislov od priden: pes ga je pridno čakal; pridno delati, se učiti // ekspr. velikokrat, pogosto: pridno jim je nalival kozarce; pridno jih je obiskovala / voda pridno curlja neprenehoma; pridno so jedli in pili dosti; kokoši pridno nesejo; sam.: pridnemu ni treba stradati ♪
  12.      pridévnik  -a m (ẹ̑) lingv. pregibna beseda, ki izraža kakovost, velikost, vrsto ali svojino: vrste pridevnikov; spreminjanje spola, sklona in števila pri pridevniku / kakovostni, svojilni, vrstni pridevnik; določna oblika pridevnika ♪
  13.      pridivjáti  -ám dov. (á ȃ) 1. divjajoč priti: otroci so pridivjali pred šolo / sovražnik je pridivjal v našo domovino / ekspr.: avto je pridivjal izza ovinka zelo hitro pripeljal; ves nestrpen je pridivjal po stopnicah pritekel 2. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta je pridivjala; nekega jutra je pridivjala odjuga ♪
  14.      prídnost  -i ž (í) lastnost, značilnost pridnega človeka: pridnost gospodinje / spodbujati učence k pridnosti; s pridnostjo in vztrajnostjo se da veliko doseči ♪
  15.      pridobíti  -ím dov., pridóbil (ȋ í) 1. z delom, prizadevanjem priti do česa: zapravil je vse, kar so starši pridobili; pridobil (si) je veliko premoženje; dovolj je pridobil, da bodo preskrbljeni on in družina / s kupčijo je pridobil dosti denarja / pridobiti izkušnje z delom, znanje z učenjem / slovenščini je pridobil velik ugled; pridobiti si oblast; pridobil si je pravico sodelovati na prvenstvu / pridobiti si odpornost 2. narediti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobiti maslo iz mleka; pridobiti srebro iz rude; pridobiti s kemičnim postopkom, s sušenjem ♦ fiz. pridobiti z destilacijo // narediti, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobiti obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij / pridobili so dovolj premoga nakopali 3. vzbuditi pozitiven, naklonjen odnos: če bi se potrudil, bi jo lahko spet pridobil; z obljubami jih je hotel pridobiti; že po prvi skladbi so pridobili občinstvo / pridobil si je njegovo zaupanje // narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: pridobiti nove člane, naročnike; pridobiti (si) pristaše // vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: skušal je pridobiti dijake, da bi zapisovali narodno blago; pridobiti ljudi za sodelovanje 4. postati boljši, kvalitetnejši, bogatejši: če bi knjigo pregledal lektor, bi veliko pridobila; učbenik je s tem pregledom samo pridobil / če sliko pogledaš od daleč, še pridobi je videti lepša // postati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobiti hitrost, publ. na hitrosti, pri hitrosti; pridobiti težo, višino ● publ. pridobiti na času storiti kaj prej kot v določenem času; imeti časovno prednost pred kom; ekspr. v očeh vaščanov je pridobil vaščani ga bolj cenijo, spoštujejo; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik pridobljèn -êna -o: pridobljen ugled; pridobljene pravice; nepošteno pridobljeno blago; iz nafte pridobljeno gorivo; znanje, pridobljeno s študijem ♦ biol. pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja; med. pridobljena imunost imunost, nastala s prestano okužbo ali s cepljenjem ♪
  16.      pridobívati  -am nedov. (í) 1. z delom, prizadevanjem prihajati do česa: pridobivati denar, premoženje; s trudom pridobivati (si) sredstva za življenje / z vojskovanjem so si pridobivali nova ozemlja / pridobivati znanje iz knjig, s šolanjem / pridobivati delovne izkušnje / pridobivati spoštovanje, ugled; pridobivati (si) ljubezensko naklonjenost 2. delati, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobivati žlahtne kovine; iz teh rastlin se pridobivajo eterična olja ♦ fiz. pridobivati z destilacijo // delati, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobivati obdelovalno zemljo s požiganjem / na tem območju pridobivajo prvovrsten premog kopljejo 3. vzbujati pozitiven, naklonjen odnos: s svojo neposrednostjo je ljudi pridobival; počasi jo je pridobival zase; pridobivati in odbijati // delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pridobivati nove člane, naročnike; pridobivati (si) pristaše // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pridobivati ljudi k sodelovanju, za kako delo 4. postajati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobivati hitrost, publ. na hitrosti; pridobivati kondicijo / pridobivati težo, višino / pridobivati vrednost ● ob njem mnogo pridobivam se veliko naučim, spoznam veliko novega ♪
  17.      pridŕgniti  -em dov., tudi pridrgníla (ŕ ȓ) nar. 1. privezati z vozlom, zanko: pridrgniti nov bič na bičevnik; pridrgniti vrv k vozu 2. priskopariti: pridrgnil je veliko premoženje ♪
  18.      pridrvéti  -ím dov. (ẹ́ í) drveč pripeljati: vlak pridrvi na postajo; motorji pridrvijo na trg / na kolesu, s kolesom pridrveti drveč se pripeljati // ekspr. prihiteti, priteči: otroci so pridrveli v razred; vsi naenkrat so pridrveli, zastar. se pridrveli v sobo ♪
  19.      prigoljufáti  -ám dov. (á ȃ) z goljufanjem priti do česa: prigoljufal je veliko denarja; posestvo si je prigoljufal prigoljufán -a -o: vse, kar ima, je prigoljufano ♪
  20.      prigospodáriti  -im dov. (á ȃ) z gospodarjenjem priti do česa: v nekaj letih je prigospodaril precej denarja in zemlje; dovolj, veliko je prigospodarila ♪
  21.      prigóvor  -a m (ọ̑) 1. prigovarjanje: s prigovori ne boš nič dosegla 2. publ. ugovor, očitek: bilo je veliko prigovorov proti takemu načinu prikazovanja dogodkov; vedeli smo, da ne trpi prigovora; novico so sprejeli brez prigovora; prigovori in pritrjevanja ● zastar. zbirati prigovore in ljudske pesmi pregovore; brez prigovora publ. to je brez prigovora velik korak naprej prav gotovo; publ. hrana v hotelu je bila brez prigovora zelo dobra; publ. slovensko govori brez prigovora zelo dobro; publ. njegova obleka je bila brez prigovora čista zelo ♪
  22.      prigrabíti  in prigrábiti -im, in prigrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljenjem priti: prigrabili so do konca travnika // z ozkega pasu okrog česa pograbiti k čemu: prigrabiti zgrabek / seno so že obrnili, malo bodo še prigrabili 2. ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: prigrabiti bogastvo, denar; prigrabil si je veliko zemlje prigrábljen -a -o: prigrabljeno premoženje ♪
  23.      prihájati  -am nedov. (ȃ) 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal nasproti; z glavo je prihajal vse bližje mizi 2. s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu: pogosto prihaja k nam; zakaj prihajaš tako pozno; ali prihajate od daleč / sem prihaja zaradi zabave; nasad so prihajali občudovat različni strokovnjaki; prihajati na obisk; prihaja po plačilo / prihajam s posebno prošnjo / z ritjem prihajati skozi kaj / ekspr. na mizo so prihajale najrazličnejše jedi so nosili; vlak prihaja na prvi tir; na tem mestu prihaja voda na površje izvira 3. s prevozom, prenosom začenjati biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: oprema za novo tovarno že prihaja; pisma redno prihajajo; prva solata že prihaja na trg / iz tovarne že prihajajo prvi avtomobili avtomobile so že začeli izdelovati 4. pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kod: skozi okno prihaja v sobo hlad; iz kuhinje prihaja prijeten vonj; slab zrak prihaja tudi v sosednje prostore / iz dimnika prihaja dim; od morja prihaja grmenje; s ceste prihaja hrup; v klet prihaja malo svetlobe / z vrtanjem so prihajali vse bolj globoko 5. nav. 3. os. izraža začenjanje obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: rdečica ji prihaja čez lica; solze ji prihajajo v oči; čutil je, da prihaja nov val bolečine / prihaja čas za setev; jesen prihaja / prihaja pomoč / brezoseb.: v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti; med njimi večkrat prihaja do nesoglasij; prihaja do težav v preskrbi / zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč se dogajajo nesreče 6. v zvezi z do postajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: ne vemo, kako uporniki prihajajo do orožja / znanost prihaja do novih odkritij / z oslabljenim pomenom: kako prihajate do odločitev; prihaja do prepričanja, spoznanja, da je vse zaman 7. pog. začenjati obravnavati kaj: ne prihajaj mi več s to stvarjo, s tem smo opravili / kaj mi prihajaš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; s temi načrti prihajate malo prepozno prepozno jih predlagate 8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka a) s predložno zvezo: ta obleka že prihaja iz mode; športnik že prihaja v formo / publ. prihajati do izraza postajati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. fant počasi prihaja k pameti začenja bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec prihaja k zavesti se začenja zavedati; kot dediči prihajajo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / prihajati v spore s kom b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. slabo mu prihaja postaja; star. vroče, tesno jim prihaja c) zastar., s pridevnikom: prihajal je vedno bolj nemiren; dekle prihaja vsak dan lepše ● evfem. prihaja njegova zadnja ura kmalu bo umrl; ekspr. tudi za vas prihaja ura plačila tudi vi boste kaznovani; prihajati stvarem do dna popolnoma jih spoznavati; počasi je prihajal do sape je začenjal lažje dihati; pog. počasi prihajam do tega, da ni mogoče nikomur verjeti spoznavam; čuden glas mu prihaja iz grla se sliši; ekspr. to mu prihaja prav iz srca govori zelo iskreno, prizadeto; ekspr. izpod njegovega peresa prihajajo knjige ena za drugo zelo veliko piše, ustvarja; prihajati k sebi pog. ponesrečenec prihaja k sebi se začenja zavedati; pog. nahranili so jo in počasi je prihajala k sebi se je začenjala počutiti bolje; prihajati na čisto, na jasno glede česa spoznavati, ugotavljati, kakšno je; na tem kraju reka spet prihaja na dan začenja teči po površini; ekspr. počasi so prihajali z besedo na dan so začenjali pripovedovati, govoriti, kaj mislijo; ekspr. na misel so mu prihajale materine besede spominjal se jih je; premišljeval je o njih; pog. meso prihaja na mizo le ob največjih praznikih meso jedo le ob največjih praznikih; ekspr. ta drama v zadnjem času pogosteje prihaja na oder jo pogosteje uprizarjajo; na površje prihajajo napredne družbene sile uveljavljajo se; ekspr. otroci so prihajali na svet eden za drugim so se rojevali; ekspr. prihajati v konflikt s kom ne soglašati s kom, mu nasprotovati; evfem. prihaja v leta začenja se starati; publ. problem manjšin spet prihaja v ospredje postaja pomemben, pereč; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; pog. kaj mi prihajaš vedno z istimi očitki očitaš vedno isto; pog. s to stvarjo ne prihajaj več predme to stvar popolnoma odklanjam; ekspr. šele zdaj prihaja za menoj, kaj so hoteli šele zdaj začenjam razumevati; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; odtod prihaja tudi ime kraja izvira prihajajóč -a -e: prihajajoči in odhajajoči delavci; prihajajoči mrak; svetloba, prihajajoča z leve strani; sam.: nagovoriti prihajajočega ♪
  24.      prihlačáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti, navadno v prevelikih hlačah: otrok je prihlačal k materi / medved prihlača iz gozda / precej pozno je prihlačal domov prišel ♪
  25.      prihódnost  -i ž (ọ̑) 1. čas, ki bo prišel: dogodek ima v prihodnost segajoč pomen; v prihodnosti moramo kulturno dejavnost še poživiti; bližnja, daljna prihodnost; načrti za prihodnost 2. obstoj, stanje česa v tem času: skrb za prihodnost človeštva, države, naroda / ne bojim se prihodnosti; starši so se večkrat pogovarjali o sinovi prihodnosti / prerokovala mu je prihodnost kaj bo doživel v prihodnosti; boljša, lepa, srečna, ekspr. svetla prihodnost ● od tega je odvisna njena prihodnost to je zelo pomembno zanjo; ekspr. ta fant ima še prihodnost dosegel bo velike uspehe; publ. kraj ne more nuditi prihodnosti mladim izobražencem ni primeren za uspešen razvoj; ekspr. postavljati prihodnost na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. kraj ima turistično prihodnost v njem se bo razvil turizem; ekspr. to je vozilo prihodnosti uporabljali ga bodo v prihodnosti; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo ♪

   3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA