Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

veli (2.301-2.325)


  1.      nabrbráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega: česa vsega ji ni nabrbral nabrbráti se nagovoriti se: ko so se nabrbrali, se je začel program ♪
  2.      nabrékel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) 1. ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine: nabrekle noge; spet ima nabrekle veke; žile na vratu so zelo nabrekle 2. nav. ekspr. ki ima, vsebuje (zelo) veliko, navadno okrasnih, za vsebino nepomembnih prvin: nabrekel slog; stilno nabreklo besedilo; njegovo govorjenje je nabreklo; prim. nabrekniti ♪
  3.      nabrúhati  -am dov. (ū ȗ) 1. izmetati iz želodca določeno količino: dolgo je bruhal, pa je le malo nabruhal 2. s silo izmetati določeno količino česa: ognjenik je nabruhal veliko lave / ekspr. tovarna nabruha polno dolino dima ● ekspr. nabruhala mu je v obraz vse svoje sovraštvo povedala, izrazila nabrúhati se ekspr. prenehati bruhati: ko se je nabruhal, mu je odleglo ♪
  4.      nabúhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ú) 1. ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: čebulni listi so spodaj nabuhli; nabuhlo jadro / ekspr. nabuhli nevihtni oblaki // redko zabuhel: od vodenice je ves nabuhel; njen obraz je postal nabuhel / nabuhlo telo utopljenca 2. nav. ekspr. ki ima, vsebuje (zelo) veliko, navadno okrasnih, za vsebino nepomembnih prvin: nabuhel slog; njegove besede so bile nabuhle in celo neresnične; prim. nabuhniti ♪
  5.      nabúhlost  -i ž (ú) nav. ekspr. lastnost, značilnost nabuhlega: v romanu je veliko nabuhlosti; stilna nabuhlost ♪
  6.      nacedíti  -ím dov., nacêdi in nacédi; nacédil (ȋ í) 1. s cejenjem, izločanjem povzročiti nastanek česa: to smolo so nacedile smreke 2. pog., ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nacediti koga z žganjem nacedíti se 1. s cejenjem nabrati se, nateči se: iz satja se je nacedilo še nekaj medu 2. pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): nacediti se piva, žganja / spet se ga je nacedil nacejèn -êna -o: domov je prišel zelo nacejen ♪
  7.      nacéjati  -am nedov. (ẹ́) pog., ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): spet naceja prijatelje nacéjati se 1. s cejenjem nabirati se, natekati se: sok se naceja v nastavljeno posodo 2. pog., ekspr. veliko piti (alkoholne pijače): že dva dni se naceja v gostilni / otrok se naceja z malinovcem ♪
  8.      nacépati  -am tudi nacêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) s cepanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: čez noč je z dreves nacepalo veliko hrušk nacépati se tudi nacêpati se pog., ekspr. v presledkih drug za drugim priti: nacepalo se je dosti ljudi ♪
  9.      načákati se  -am se dov., načákajte se in načakájte se; načákala se in načakála se (á ȃ) nav. ekspr. v čakanju doseči veliko, preveliko mero: odhajamo, dovolj smo se načakali ♪
  10.      načebljáti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. reči, povedati veliko živahnega in brezskrbnega: načebljala sta vse mogoče načebljáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po čebljanju: zdaj sta se pa vendar že načebljala ♪
  11.      načêlen  -lna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na načelo: med njimi so velike načelne razlike; stroga, načelna vzgoja; načelno ravnanje, stališče // ki poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: načelen sporazum so dosegli, o podrobnostih bodo pa še razpravljali; dati nekaj načelnih pripomb, smernic; reševali so samo načelna vprašanja v zvezi s samoupravljanjem / napisal je precej načelnih razprav teoretičnih / debata naj ne bo osebna, ampak načelna splošna / ekspr. obstaja načelna možnost, da pridemo 2. ki se drži določenih načel, neglede na trenutne okoliščine ali korist: načelen človek; preveč načelen je in tog / dosledno, načelno ravnanje načêlno prisl.: načelno odločiti se; enakopravnost so jim načelno priznali; biti načelno proti čemu ♪
  12.      načenčáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega: načenčala mu je vse mogoče neumnosti / slabš. ali veš, kaj vse si načenčal povedal ♪
  13.      načesáti  -čéšem dov., načêši načešíte; načêsal (á ẹ́) s česanjem priti do določene količine česa, navadno las, volne: lase, ki jih ob česanju načeše, sproti sežiga / načesati veliko prediva, volne ♪
  14.      načítanost  -i ž (ȋ) razgledanost, izobraženost, pridobljena z branjem knjig: njegova načitanost in delavnost presenečata; fant kaže veliko načitanost ♪
  15.      načŕt  -a m (ȓ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo: načrt se je uresničil; držati se načrta; delati, imeti, narediti načrt; dokončen, neizvedljiv, podroben načrt; načrt za beg, potovanje; ima pripombe k načrtu / dolgoročni, kratkoročni gospodarski načrt; finančni načrt / delo poteka po načrtu; zmedel se je, ker to ni bilo v načrtu // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti načrt; preseči proizvodni načrt za deset odstotkov / letni, tedenski načrt 2. nav. mn. kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti: ima daljnosežne, velike načrte; ekspr. kuje nove načrte za prihodnost / ekspr. njegov življenjski načrt je, da postane zdravnik 3. osnutek, predlog: predložiti načrt v razpravo; načrt ustave, zakona / objavili so načrt njegovega nedokončanega romana / repertoarni načrt 4. grafični prikaz kakega objekta, področja: izdelati, izrisati, kopirati, risati načrt; načrt narisa, tlorisa; načrt za hišo, stroj / gradbeni, montažni načrt; načrt v merilu 1 : 200 / kupiti načrt mesta zemljevid ● kakšne načrte imate za nedeljo kako jo nameravate preživeti; ekspr. očetova smrt mu je prekrižala načrte povzročila, da jih ni mogel uresničiti; ekspr. še marsikaj ima v načrtu misli, namerava narediti; ekspr. s sinom je imel velike načrte upal, pričakoval je, da bo dosegel pomemben položaj, uspeh; ekspr. sami načrti so ga kar naprej dela načrte, uresniči jih pa ne; ekspr. to je človek brez načrtov nič ne misli na prihodnost ◊ arhit. glavni načrt navadno v večjem merilu, ki natančno podaja videz in ceno gradbenega objekta; idejni načrt navadno v manjšem merilu, ki približno podaja videz in ceno gradbenega objekta; situacijski načrt ki prikazuje položaj gradbenega objekta glede na druge objekte, meje parcele; geod. katastrski načrt načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in parcelnimi številkami; šol. učni načrt ki za učne predmete šol določene stopnje predpisuje, določa vsebino, obseg učne snovi; urb. urbanistični načrt ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo; zazidalni načrt ki podrobno določa zazidalne in proste površine manjšega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ♪
  16.      načrtovánje  -a s (ȃ) glagolnik od načrtovati: načrtovanje geometrijskih likov / načrtovanje industrijskih mest, objektov / načrtovanje potovanja mu je vzelo precej časa / ukvarjajo se z načrtovanjem proizvodnje, denarnega prometa / načrtovanje prihodnosti ◊ ekon. mrežno načrtovanje nauk o načrtovanju velikih del; med. načrtovanje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok; urb. urbanistično načrtovanje ♪
  17.      načudíti se  in načúditi se -im se dov. (ȋ ú ȗ) ekspr. v čudenju doseči veliko mero: ne more se načuditi taki revščini ♪
  18.      načvekáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega: načvekal jim je vse mogoče čenče načvekáti se nagovoriti se: že dve uri čvekajo, pa se še niso načvekali ♪
  19.      náda  -e ž (ȃ) knjiž. upanje, pričakovanje: nada se mu je izpolnila, uresničila; gojiti, imeti, vzbujati nade; star. staviti nade v koga; ekspr. goljufive, prazne nade; velike nade / ekspr. ali je še kaj nade na zmago / to je rekel v nadi, da ga bodo pohvalili; živi v nadi, da bo obogatel ∙ ekspr. mladina je naša nada veliko pričakujemo, si obetamo od nje; ekspr. zdravnik je naša zadnja nada če on ne bo pomagal, ni več pomoči; star. ni si bil v nadi, da se bo tako slabo končalo ni pričakoval ♪
  20.      nadaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: delo je nadaljeval na drugem področju; pot, potovanje so nadaljevali drugi dan; zaradi okvare na avtomobilu so nadaljevali vožnjo z vlakom / začel je dobro, vendar je slabo nadaljeval in igro izgubil / po njegovi smrti je obrt nadaljeval sin; ne ve se, ali bo avtor roman še nadaljeval; danes bodo nadaljevali temo prejšnjega predavanja / publ.: nadaljevati z napori za ureditev razmer; uspešno, vztrajno nadaljevati z raziskovanjem / elipt. po premolku je nadaljeval: Jutri bodo odšli ∙ če boš tako nadaljeval, boš kmalu obubožal delal, živel, zapravljal // delati, da traja kaj dalje kljub težavam, nasprotovanju: boj, delo so le nadaljevali; napad so nadaljevali in celo stopnjevali / nadaljevati polet kljub okvari; čeprav so ljudje jezno mrmrali, je nadaljeval pripovedovanje / publ. kljub težavam je nadaljeval s poskusi / nadaljevati s starimi metodami // delati, da traja kaj dalje na drugačni, novi stopnji: po maturi se je odločil, da bo nadaljeval šolanje; nadaljevati študij na filozofski fakulteti / ta smer nadaljuje romantiko; nadaljevati tradicijo velikih stilistov 2. nav. ekspr., v zvezi s s, z izraža, da kaj sledi čemu: začeli so s šalami, nadaljevali s prepirom in končali s pretepom nadaljeváti se 1. biti, obstajati dalje a) glede na čas: sezona se nadaljuje; lepo vreme se nadaljuje / normalizacija, propadanje se nadaljuje ∙ ekspr. starši se nadaljujejo v otrocih otroci imajo lastnosti svojih staršev b) glede na prostor: močvirje se nadaljuje proti severu / hiša se nadaljuje v prizidek 2. biti objavljan v časopisu, reviji po delih od določene številke dalje: podlistek, roman se nadaljuje / nadaljevati se v več številkah (časopisa, revije) / članek se nadaljuje na zadnji strani / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta se bo nadaljevalo nadaljeváje star.: nadaljevaje svojo pot, je užival razgled; pogledal jo je, prijazno nadaljevaje: Da, našli smo primeren kraj nadaljujóč -a -e: nadaljujoč pogovor, so vstopili v dvorano ♪
  21.      nadárjen  -a -o prid. (ȃ) sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: nadarjen učenec; on je glasbeno, pesniško zelo nadarjen; nenavadno nadarjen; nadarjen za jezike, matematiko / nadpovprečno, povprečno nadarjen človek / ekspr. biti nadarjen z diplomatskimi sposobnostmi imeti (velike) diplomatske sposobnosti ∙ ekspr. za to, da ga je spravila v slabo voljo, je bila nenavadno nadarjena velikokrat mu je pokvarila veselo razpoloženje ♪
  22.      nàdčlovéški  -a -o prid. (ȁ-ẹ́) 1. nanašajoč se na nadčloveka: nadčloveške lastnosti, značilnosti / v drami prikazuje pisatelj nadčloveške like, osebe 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo veliki meri, visoki stopnji: premagovati težave z nadčloveškim naporom; nadčloveški pogum; to delo terja nadčloveške moči nàdčlovéško prisl.: nadčloveško se truditi ♪
  23.      nadéja  in nádeja -e ž (ẹ̑; ȃ) star. upanje, pričakovanje: nadeja se ji je izpolnila, uresničila; gojiti nadeje; vzbujati prazne, velike nadeje / živi v nadeji, da bo ozdravel ♪
  24.      nadélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) alp. nezavarovano, nezaznamovano smer utrditi, napraviti (lažje) prehodno: pot čez steno je treba šele nadelati / kamin sta nadelala z vrvmi / stare poti so nanovo markirali in nadelali popravili nadélati se ekspr. z delanjem doseči veliko mero: za danes smo se nadelali; v teh dneh se je nadelal kot že zlepa ne nadélan -a -o 1. deležnik od nadelati: prehod čez prelaz je nadelan in dobro zavarovan; slabo nadelana pot 2. pog., ekspr. pijan: nekoliko je že nadelan; domov so prišli do mrtvega nadelani ♪
  25.      nadepóln  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) star. poln upanja, pričakovanja: črnogledi starci in nadepolni mladeniči; nadepoln se je vračal domov / nadepolna doba, mladost / umrl je nadepoln umetnik nadarjen, veliko obetajoč ♪

   2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA