Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

veli (1.823-1.847)


  1.      ledeníca  -e ž (í) 1. shramba, stavba za led: voziti led v ledenico; streslo ga je, kot bi bil v ledenici // nekdaj manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil: pod stopnicami je stala stara ledenica / nar. dati meso v ledenico v hladilnik 2. geogr. kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta: planota s prepadi in ledenicami 3. ekspr. ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru: piti ledenico ● ekspr. moja soba je prava ledenica v njej je zelo mrzlo ♪
  2.      ledeník  -a m (í) iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol: ledenik se topi; alpinisti prečkajo ledenik; snežišča in ledeniki / dolinski, gorski ledeniki ♦ geogr. čelo ledenika spodnji konec ♪
  3.      ledeníti  -ím nedov. (ȋ í) 1. knjiž., redko spreminjati v led: ledeniti tekočino; pren., ekspr. nečloveške razmere so mu začele ledeniti srce in čustva 2. ekspr. delati kaj zelo hladno, mrzlo: oster veter mu ledeni roke 3. ekspr., v zvezi s kri, srce povzročati velik strah, grozo: kriki mu ledenijo kri; strašni prizori so ji ledenili srce ledeníti se redko ledeneti: kri se mu je ledenila po žilah ledenèč -éča -e: kri ledeneče vpitje ♪
  4.      ledénost  -i ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: ledenost v njegovih besedah ♪
  5.      ledóvje  -a s (ọ̑) velika količina ledu, led: na senčni strani gorske stene se grmadi ledovje; ledovje na reki poka; ledovje ob tečaju ♪
  6.      legalíst  -a m (ȋ) knjiž. kdor se pretirano ravna po zakonih, predpisih: velik legalist je, manjka mu prožnosti ♪
  7.      legát 1 -a m (ȃ) 1. rel. papežev odposlanec na kaki veliki verski prireditvi: legat na evharističnem kongresu; sprejem legata / papežev legat 2. pri starih Rimljanih pooblaščenec, odposlanec, namestnik v vojaških ali upravnih zadevah ♪
  8.      legát 2 -a m (ȃ) jur. kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča, volilo: izplačati legate; zapustiti velik legat dijaškemu domu // odredba, določilo o tem v oporoki: to vsoto je dobil na podlagi legata ♪
  9.      légija  -e ž (ẹ́) 1. pri starih Rimljanih osnovna vojaška enota, približno 5.000 mož: poveljnik zmagovite legije / rimske legije 2. navadno s prilastkom, v nekaterih državah vojaška enota za posebne namene, sestavljena iz prostovoljcev ali najetih vojakov: ustanoviti legijo / češka legija v prvi svetovni vojni; tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev // ekspr. vojaška enota sploh: pohod fašističnih legij proti Jugoslaviji 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom velika množina: legije komarjev se dvigajo iz močvirja; legija oboževalcev / legija črtic ● križec častne legije ali legije časti francosko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge ♪
  10.      legijón  -a m (ọ̑) ekspr. velika množica: legijoni so šli za njim // z rodilnikom velika množina: legijon mravelj napada vsiljivca; legijoni padlih in ranjenih / problemov je legijon zelo veliko ♪
  11.      lêglo  -a s (é) 1. knjiž., navadno s prilastkom istočasno skoteni mladiči; gnezdo: rejec psov ni bil zadovoljen s prevelikim leglom; uničiti leglo miši; prodati vse leglo prašičkov / kupiti mladiča iz pomladanskega legla // redko gnezdo, ležišče: zaslediti zajčevo leglo; zbežati v svoje leglo 2. redko kotitev: skrbeti za psico v času legla 3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi: močvirja so legla malarije; bolezensko leglo; leglo okužb / slabš.: zanemarjena predmestja so legla zločinov; uničiti leglo anarhije 4. zool. organ nekaterih žuželk za odlaganje jajčec: zelena kobilica odlaga jajčeca z leglom v zemljo ♪
  12.      legván  -a m (ȃ) zool. zelo velik kuščar s kožno gubo pod vratom, živeč v Srednji in Južni Ameriki, Iguana: zeleni legvan ♪
  13.      léha  -e ž (ẹ́) 1. nar. njiva, zlasti ožja: zorati lehe; velike lehe / lehe žita // del njive med dvema razoroma; ogon: šel je po njivi kar čez lehe in razore 2. star. oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu; greda: opleti leho; leha tulipanov; pren. pesnik je povezal cvetje svoje lehe ♪
  14.      léksikonski  tudi leksikónski -a -o prid. (ẹ̄; ọ̑) nanašajoč se na leksikon: prebirati leksikonske članke / leksikonski podatki / leksikonski format knjige večji, velik ♪
  15.      lémpa  -e ž (ẹ̑) 1. nar. zahodno kangla: naliti mleko v lempo // lesen ročni sodček, zlasti za vodo: oprtal si je lempo na hrbet 2. nar. velik trebuh: Ko se je razburjenje poleglo, je župnik prekrižal roke na svoji lempi (C. Kosmač) ♪
  16.      lemúr  -ja tudi -a m (ū) nav. mn., zool. majhne in srednje velike, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi očmi, Lemuridae: lemurji in makiji ♪
  17.      lén  tudi lèn léna -o stil. -ó prid. (ẹ̑ ȅ ẹ́) 1. ki ne dela rad: len človek; učenec je len; len kot gnoj zelo; ekspr. len, da smrdi / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako opravilo: ti si len za hojo, pisanje / knjiž. on je len pisati; ekspr. zelo sem lena, kar se pisanja tiče // ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude; leno telo / ekspr. lena kri // ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo: lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje 2. ekspr. ki se počasi premika: leni oblaki; lene megle se vlačijo po dolini; lena reka // ki počasi, enolično poteka: len čas / utapljati se v lenem miru 3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno: njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje ● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno ◊ agr. leno mleko mleko, ki se težko usiri; med. leno črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej léno stil. lenó prisl.: čas, dan leno mineva; leno odgovarjati; zelo leno opravljati delo; voda leno teče; leno je vzdignil roko; biti leno utrujen ♪
  18.      lenív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben: vročina ga je delala lenivega / gledati z lenivimi očmi / leniva hoja 2. ekspr. ki se počasi premika: leniva reka ♦ med. lenivo črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej lenívo prisl.: lenivo sloneti na ležalniku; megle se lenivo vlačijo po dolini ♪
  19.      lenívec  -vca m (ȋ) 1. zool. sesalec z gosto dlako, ki živi na drevju v južnoameriških pragozdovih, tako da se obeša na veje, Bradypus: triprsti lenivec 2. redko len človek: ne podpirajte lenivcev 3. nar. zahodno lenobnost, lenoba: na topli peči ga je obšel lenivec ◊ pal. orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti ♪
  20.      lenívost  -i ž (í) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: lenivost ga prevzema / upor zoper duhovno otopelost in moralno lenivost ♦ med. lenivost črevesja ♪
  21.      lenôba  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba // lenarjenje: ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe ∙ ekspr. lenobo pasti, prodajati lenariti; pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka; lenoba je mati vseh pregreh iz lenobe izhajajo vse druge napake // stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: prevzemala ga je mehka lenoba / biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe 2. ekspr. len človek: ta lenoba ves dan poseda; njegov sin je lenoba in klatež / kot psovka vstani, lenoba lena ♪
  22.      lenôben  -bna -o prid. (ó ō) 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica 2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno lenôbno prisl.: počasi in lenobno delati; lenobno se greti na soncu; lenobno se je napotil za čredo ♪
  23.      lenôbnost  -i ž (ó) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: obšla ga je utrujenost in prijetna lenobnost; lenobnost in mrtvilo / kljub svoji lenobnosti je priskočil na pomoč lenobi ♪
  24.      lénost  -i ž (ẹ́) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: lotevala se ga je prijetna lenost; zdramiti se iz lenosti / kljub svoji lenosti je sklenil pomagati lenobi ♪
  25.      leopárd  tudi léopard -a m (ȃ; ẹ̑) velika rumenkasta, črno lisasta zver, ki živi v Afriki in Aziji: krvoločen leopard ♦ zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia ♪

   1.698 1.723 1.748 1.773 1.798 1.823 1.848 1.873 1.898 1.923  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA