Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vele (25-49)



  1.      vèlejádro  -a s (-ā) navt. največje, spodnje jadro na glavnem jamboru jadrnice z več jambori; veliko jadro: razviti velejadro
  2.      vèlekapitál  -a m (-) v kapitalizmu lastniki velikega kapitala kot predstavniki gospodarskega, političnega vpliva, moči: koristi velekapitala / mednarodni velekapital
  3.      vèlekapitalíst  -a m (-) v kapitalizmu kapitalist, ki je lastnik velikega kapitala: dobički velekapitalistov
  4.      vèlekapitalístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na velekapitaliste: velekapitalistična miselnost / velekapitalistični trusti
  5.      vèlekúščar  -ja m (-ū) knjiž. velik izumrli, kuščarju podoben plazilec: okostje velekuščarja / kopenski, morski velekuščarji
  6.      velélen  -lna -o [tudi n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na velevanje: velelni izrazi // lingv. nanašajoč se na zapovedovanje, spodbujanje: velelni medmeti / velelni naklon naklon, ki izraža zapoved, željo; velelna poved poved, ki izraža zapoved, željo; velelna oblika
  7.      vèlelísten  -tna -o prid. (-) bot., v zvezi velelistna potonika rastlina z deljenimi listi in velikimi belimi, rožnatimi ali škrlatnimi cveti, Paeonia mascula
  8.      velélnica  -e [tudi n] ž (ẹ̑) lingv. medmet, s katerim se zapoveduje, spodbuja: velelnice daj, hot, marš
  9.      velélnik  -a [tudi n] m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika za izražanje velelnega naklona: druga oseba velelnika; naglas velelnika // velelni naklon: poved v velelniku 2. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost: delati ljudem dobro je njegov etični velelnik
  10.      velélniški  -a -o [tudi n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na velelnik 1: velelniška končnica / velelniška oseba
  11.      vèlemésten  -tna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na velemesto: velemestne ulice / velemestno življenje
  12.      vèlemésto  -a s (-ẹ́) zelo veliko mesto: živeti v velemestu / milijonska velemesta
  13.      vèlemeščàn  in vèlemeščán -ána m (- -á; -) ekspr. prebivalec velemesta
  14.      vèlemójster  -tra m (-ọ́) ekspr. kdor zna kaj zelo dobro, navadno zelo strokovno narediti: detektivski velemojster / ni bil le mojster, ampak velemojster čebelarstva ♦ šah. najvišji naslov igralca, ki ga podeli mednarodna šahovska organizacija
  15.      vèlemójstrski  -a -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na velemojstre: to ni samo mojstrsko, ampak velemojstrsko delo / dobiti velemojstrski naslov; velemojstrski turnir turnir, na katerem je večina udeležencev velemojstrov
  16.      vèlemolékula  -e ž (-ẹ̑) kem. molekula, katere masa je večja kot deset tisoč; makromolekula: umetna snov iz velemolekul
  17.      vèlemolékulski  -a -o (-ẹ̑) pridevnik od velemolekula: velemolekulska spojina
  18.      vèlenémec  -mca m (-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev: politične ideje velenemcev
  19.      vèlenémški  -a -o prid. (-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Nemcev: velenemška organizacija / velenemška ideja
  20.      vèlenémštvo  -a s (-ẹ̑) zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje za združitev vseh Nemcev: črno-rdeče-rumena zastava kot simbol velenemštva
  21.      velênjčan  tudi velénjčan -a m (ē; ẹ̄) žarg. velenjski premog: kuriti z velenjčanom
  22.      velênjski  tudi velénjski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na Velenje: velenjska industrija / velenjski premog
  23.      vèleobràt  -áta m (- -á) ekspr. velik (proizvodni) obrat: ustanavljati veleobrate / industrijski, kmetijski veleobrat
  24.      vèleobŕt  -i tudiž (-) ekspr. obrt velikega obsega: veleobrt je začela uničevati male obrtnike; izdelki veleobrti
  25.      vèleodjèm  -éma m (- -ẹ́) elektr. odjem velikih količin električnega toka po posebnem režimu: tarifne postavke za veleodjem

   1 25 50 75 100 125 150 175 200 225  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA