Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
veja (220)
- véja -e ž (ẹ̑) 1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje jablane; biti prost kot ptiček na veji; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / mreža iz vrbovih vej 2. vsak od manjših, navadno stranskih delov, enot, ki potekajo od česa glavnega: živec se cepi v dve veji; žilna veja / železniška prometna veja; pren. veje zarote segajo v druge države 3. navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah: avstrijska veja habsburške dinastije / stranska veja (rodu) osebe, ki po rojstvu izhajajo iz skupnega prednika /
sorodniki po materini, očetovi veji 4. navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: to znanstveno področje se deli v več vej; razvijati različne industrijske veje; specializirane veje medicine ● ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vino; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten ◊ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa; lov. veja glavni del roga pri jelenu, na katerem so parožki ♪
- vejáča -e ž (á) nekdaj lesena, lopati podobna priprava za vejanje; velnica: z vejačo metati zrnje proti vetru ♪
- vejálnica -e [u̯n tudi ln] ž (ȃ) 1. vejalnik: stresti žito v vejalnico; ropot vejalnice 2. nekdaj lesena, lopati podobna priprava za vejanje; velnica: z vejalnico metati žito v kot skednja ♪
- vejálnik -a [u̯n in ln] m (ȃ) stroj ali naprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu: sito vejalnika; mlatilnica in vejalnik ♪
- véjanje -a s (ẹ̑) glagolnik od vejati: vejanje žita / vejanje vetra ♪
- véjarica -e ž (ẹ̑) manjša sekira za sekanje, obsekavanje vej: z vejarico oklestiti veje ♪
- véjast -a -o prid. (ẹ̑) 1. podoben veji: vejasti okraski / rastlina z vejastimi koreninami razraslimi 2. ki ima veliko vej; vejnat: vejasto drevje véjasto prisl.: vejasto razrasel, zapleten ♪
- vejàt -áta -o prid. (ȁ ā) vejnat: vejato deblo / vejato rogovje ♪
- véjati -am nedov. (ẹ̑) 1. odstranjevati pleve in primesi iz žita: vsul je žito v vejalnik in začel vejati; vejati pšenico / ročno, strojno vejati / nekdaj vejati z velnico 2. nav. 3. os., star. veti, pihati: veter veja po dolini / brezoseb. od reke je hladno vejalo // širiti se, prihajati: iz gozda veja hlad; po sobi veja prijeten vonj ♪
- véjati se -am se nedov. (ẹ̑) vejiti se: drevesce se veja / pot se veja ♪
- véjavec in vejávec -vca m (ẹ̑; ȃ) kdor veja žito: vejavci so začeli vejati ♪
- véjavica -e ž (ẹ̑) knjiž. metež: vejavica se je polegla / snežna vejavica ♪
- govéjak -a m (ẹ̑) nar. dolenjsko pot za govedo: fanta sta se zapodila po govejaku navzgor ♪
- govéjak tudi govéjek -a m (ẹ̑) goveji iztrebek: stopil je na govejak ♪
- izvejati gl. zvejati ♪
- ovéjati -am dov. (ẹ̑) redko zvejati: ovejati žito ♪
- prevéjan -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. zvit, prebrisan: prevejan tat; prevejani trgovci; bil je najbolj prevejan med njimi / prevejano govorjenje prevéjano prisl.: prevejano govoriti, se nasmehniti; prim. prevejati ♪
- prevéjanec -nca m (ẹ̑) knjiž. zvit, prebrisan človek: bil je velik prevejanec; od tega prevejanca ne izveš ničesar ♪
- prevéjanka -e ž (ẹ̑) knjiž. zvita, prebrisana ženska: prevejanka se je z njim grdo poigrala ♪
- prevéjanost -i ž (ẹ̑) knjiž. zvitost, prebrisanost: zanašal se je na svojo prevejanost; premoženje si je pridobil s spletkarjenjem in prevejanostjo ♪
- prevéjati -am dov. (ẹ̑) z vejanjem odstraniti pleve in primesi iz žita: žito so omlatili in prevejali; prevejali vas bodo kot pšenico; pren. na kongresu so prevejali strokovne izraze; kritično prevejati prevéjan -a -o: prevejana pšenica; prim. prevejan ♪
- razvéjanost -i ž (ẹ̑) razvejenost: razvejanost obrtne dejavnosti; razvejanost študija, znanosti / pomenska razvejanost besede ♪
- razvéjati 1 -am dov. (ẹ̑) razvejiti: nekatere rastline razvejajo korenine tik pod površjem / deblo se razveja / medicina se je v teh letih zelo razvejala razvéjan -a -o: jelen ima velike razvejane rogove; razvejana bukev; razvejano telefonsko omrežje ♦ min. razvejani kristali kristali, ki imajo vejasto obliko ♪
- razvéjati 2 -am dov. (ẹ̑) ekspr. z vetjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razvejal listje, pepel; pren. usoda jih je razvejala na vse strani ♪
- travéja -e ž (ẹ̑) um. osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka, obočna pola: cerkev s štirimi travejami ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201