Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (985-1.009)

985.      volóvec  -vca m (ọ́) nar. rastlina z rumenimi cveti v koških; primožek: volovec že odpira cvete ♪
986.      vósovec  -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem do 1944 pripadnik varnostno-obveščevalne službe [VOS]: vosovec je likvidiral izdajalca; akcije vosovcev ♪
987.      vozgrívec  -vca m (ȋ) nar. vzhodnoštajersko smrkavec: umakni se, vozgrivec ♪
988.      vránglovec  -vca m (á) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Wrangla: boji z vranglovci; denikinci in vranglovci ♪
989.      vŕbovec  -vca m (ŕ) bot. rastlina z nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in navadno rožnatimi cveti, Epilobium: ob potoku raste vrbovec / gorski vrbovec ♪
990.      vremenoslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za vremenoslovje: vremenoslovci napovedujejo deževno vreme ♪
991.      vrhóvec  -vca m (ọ̄) kdor živi na vrhu ali je doma z vrha: kmetije vrhovcev; vrhovci in dolinci ♪
992.      vročeglávec  -vca m (ȃ) ekspr. prenapet, zanesenjaški človek: vročeglavci so ga izgnali iz vasi; gorečnež in vročeglavec ♪
993.      vrtoglávec  -vca m (ȃ) vrtoglav človek: vrtoglavec ne prenese pogleda v globino ● ekspr. ta vrtoglavec nas bo spravil v nesrečo nespameten, nepremišljen človek; zastar. vsak vrtoglavec jih prepriča goljuf, slepar ◊ zool. v pasjem črevesu živeč zajedavec, čigar mehurnjaki povzročajo vrtoglavost pri ovcah in govedu, Taenia multiceps ♪
994.      vrvívec  -vca m (ȋ) kanarček, ki zna peti vrvivke: ocenjevati petje vrvivcev / harški vrvivec ♪
995.      vsakovečéren  -rna -o prid. (ẹ́) knjiž. ki se pojavi, poteka vsak večer: vsakovečerni koncert, obisk; vsakovečerno merjenje temperature ♪
996.      vsevéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) knjiž. večen: vsevečna modrost / vsevečno iskanje skrivnosti ♪
997.      vsiljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivcem so prepovedali vstop / krokar vsiljivec se je spuščal z veje na vejo // kdor se vsiljuje komu: dekle se je branilo pred vsiljivci ♪
998.      vzgojeslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. kdor se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem; pedagog: delo vzgojeslovcev ♪
999.      zabavljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) zabavlja: zavrniti zabavljivca ♪
1000.      zadirljívec  -vca m (ȋ) redko zadirčen človek: zadirljivca je težko poslušal ♪
1001.      zafrkljívec  -vca m (ȋ) pog. kdor (rad) draži koga, se norčuje iz koga: velik zafrkljivec je ♪
1002.      zajedávec  -vca m (ȃ) 1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma: ta zajedavec povzroča huda obolenja; uničevati zajedavce; uši, trakulje in drugi zajedavci / črevesni, kožni zajedavci; rastlinski, živalski zajedavci ♦ biol. notranji ki živi v notranjosti, zunanji zajedavec ki živi na površju gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: ta človek je pravi zajedavec; zmerjati koga z zajedavcem; lenuhi in zajedavci / družbeni zajedavci ♪
1003.      zajedljívec  -vca m (ȋ) ekspr. zajedljiv človek: ne bodi tak zajedljivec ♪
1004.      zakonodávec  -vca m (ȃ) star. zakonodajalec: za tako dejanje je zakonodavec predpisal visoko kazen / jezikovni zakonodavci ♪
1005.      zaletávec  -vca m (ȃ) ekspr. zaletav človek: imela ga je za zaletavca ♪
1006.      zamerljívec  -vca m (ȋ) ekspr. zamerljiv človek: vedeli so, da je zamerljivec ♪
1007.      zapeljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor koga zapelje, zapeljuje: upreti se zapeljivcem; zapeljivec mladine / njen zapeljivec jo je zapustil; zapeljivec deklet ♪
1008.      zapravljívec  -vca m (ȋ) 1. ekspr. zapravljiv človek: imeli so ga za zapravljivca; veseljak in zapravljivec 2. knjiž. zapravljivček: peljati se z zapravljivcem ♪
1009.      zasmehljívec  -vca m (ȋ) redko zasmehovalec: ciničen zasmehljivec ♪

   860 885 910 935 960 985 1.010 1.035 1.060 1.085