Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (960-984)
- vábovec -vca m (á) etn. moški, ki vabi na gostijo ob poroki ♪
- vájevec -vca m (á) sodelavec dijaškega lista Vaje: Jenko je najpomembnejši vajevec ♪
- valívec 1 -vca m (ȋ) kdor kaj vali, premika: valivec skal, sodov ♪
- valívec 2 -vca m (ȋ) ptič, ki vali: valivec ne zapušča gnezda ♪
- valjávec -vca m (ȃ) delavec, ki valja: zaposliti valjavca / valjavec cest ♦ teh. valjavec profilov ♪
- vándrovec -vca m (ā) nižje pog. 1. popotnik: sprejeti vandrovca; biti večni vandrovec 2. kdor opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: vandrovca sta igrala na harmoniko / obrtniški vandrovec potujoči obrtnik ♪
- vaníljevec in vanílijevec -vca m (í) tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava: listi vaniljevca; vaniljevci in cimetovci ♪
- váravec -vca m (ā) ekspr. kdor vara: ne verjemi mu, on je velik varavec ♪
- vdôvec -vca m (ó) mož, čigar žena je umrla in se ponovno ne poroči: biti, postati vdovec; mlad, prileten vdovec; vdovec s tremi otroki ∙ šalj. slamnati vdovec mož, čigar žena je dalj časa odsotna ♪
- vedevéjevec -vca m (ẹ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik Vojske državne varnosti [VDV]: bataljon vedevejevcev; vosovci in vedevejevci ♪
- véhavec -vca m (ẹ́) star. omahljivec, neodločnež: ne bodi vehavec, ampak mož ♪
- véjavec in vejávec -vca m (ẹ̑; ȃ) kdor veja žito: vejavci so začeli vejati ♪
- vekovéčen -čna -o prid. (ẹ̄) star. večen: vekovečna ljubezen / vekovečna načela / vekovečen sovražnik ♪
- vèletrgóvec -vca m (ȅ-ọ̄) v nekaterih deželah lastnik veletrgovine: veletrgovec z lesom, s sadjem ♪
- veslávec -vca m (ȃ) veslač: veslavec je stopil prvi iz čolna / trening veslavcev ♪
- vietkóngovec -vca m (ọ̑) v času narodnoosvobodilnega boja v Vietnamu pripadnik Fronte narodne osvoboditve: napad vietkongovcev ♪
- vihrávec -vca m (ȃ) ekspr. vihrav človek: otroci so bili sami vihravci / še tak vihravec se z leti umiri ♪
- vinopívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) pije vino: Francozi so večji vinopivci kot Slovenci ♪
- vipávec -vca m (ȃ) vino z Vipavskega: piti vipavca; liter vipavca ♪
- víšnjevec -vca m (í) 1. žganje iz višenj: natočil jim je višnjevec 2. knjiž. temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami; lazurit, lapis lazuli: nakit iz višnjevca ♪
- vládinovec -vca m (ȃ) zastar. pristaš vlade: kot vladinovec je govoril nemško ♪
- vlásovec -vca m (ȃ) med drugo svetovno vojno pripadnik iz sovjetskih vojnih ujetnikov sestavljenih enot sovjetskega generala Andreja Vlasova, ki se je predal nemškemu okupatorju: vlasovci so ga ubili; oddelek vlasovcev ♪
- vodenoglávec -vca m (ȃ) med. kdor ima vodenoglavost: odstotek vodenoglavcev med novorojenčki ♪
- vodopívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) pije vodo: pravi vodopivec ♪
- volívec -vca m (ȋ) kdor ima pravico voliti: izbrisati, vpisati volivca; seznam, zbor volivcev // kdor voli: volivci so oddajali glasovnice ♪
835 860 885 910 935 960 985 1.010 1.035 1.060