Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (951-975)


  1.      ugotavljávec  -vca m (ȃ) kdor kaj ugotavlja: ugotavljavec očetovstva / ekspr. testi niso zanesljivi ugotavljavci znanja ♪
  2.      uhajávec  -vca m (ȃ) zastar. uhajač: pognali so se za uhajavcem / vojaški uhajavec dezerter ♪
  3.      ujedljívec  -vca m (ȋ) ujedljiv človek: osoren, zloben ujedljivec / ne bodi tak ujedljivec ♪
  4.      upirávec  -vca m (ȃ) zool. majhna sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro streber: gojiti upiravce v akvariju; upiravec in čep ♪
  5.      upodabljávec  -vca m (ȃ) kdor upodablja: upodabljavec narave in ljudi / likovni upodabljavec / upodabljavec zahtevnih vlog ♪
  6.      upogljívec  -vca m (ȋ) ekspr. uklonljiv človek: upogljivci v stranki ♪
  7.      upravljávec  -vca m (ȃ) 1. kdor odloča o življenju in delu v kaki družbeni, delovni skupnosti: izvoliti nove upravljavce; delavci so postali upravljavci tovarn 2. kdor (poklicno) upravlja stroj, napravo: upravljavec buldožerja, stružnice, žičnice ♪
  8.      usódovec  -vca m (ọ̑) knjiž. 1. kdor določa komu usodo: pisatelj ni usodovec, ampak opisovalec usod 2. kdor verjame v neizbežnost usode; fatalist: prepričan usodovec ♪
  9.      ušívec  -vca m (ȋ) nav. ekspr. 1. kdor ima uši: ušivcem so razdelili sredstvo za razuševanje 2. nepomemben, malovreden človek: ne izplača se jeziti zaradi takih ušivcev; zmerjali so jih z izdajalci in ušivci 3. nedorasel fant: jezilo ga je, da mora ubogati takega ušivca; zaletel se je v skuštranega ušivca ◊ bot. rastlina z dvoustnatimi rožnatimi, rumenimi ali rdečimi cveti, navadno v socvetju, Pedicularis ♪
  10.      vábovec  -vca m (á) etn. moški, ki vabi na gostijo ob poroki ♪
  11.      vájevec  -vca m (á) sodelavec dijaškega lista Vaje: Jenko je najpomembnejši vajevec ♪
  12.      valívec 1 -vca m (ȋ) kdor kaj vali, premika: valivec skal, sodov ♪
  13.      valívec 2 -vca m (ȋ) ptič, ki vali: valivec ne zapušča gnezda ♪
  14.      valjávec  -vca m (ȃ) delavec, ki valja: zaposliti valjavca / valjavec cest ♦ teh. valjavec profilov ♪
  15.      vándrovec  -vca m (ā) nižje pog. 1. popotnik: sprejeti vandrovca; biti večni vandrovec 2. kdor opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: vandrovca sta igrala na harmoniko / obrtniški vandrovec potujoči obrtnik ♪
  16.      vaníljevec  in vanílijevec -vca m (í) tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava: listi vaniljevca; vaniljevci in cimetovci ♪
  17.      váravec  -vca m (ā) ekspr. kdor vara: ne verjemi mu, on je velik varavec ♪
  18.      vdôvec  -vca m (ó) mož, čigar žena je umrla in se ponovno ne poroči: biti, postati vdovec; mlad, prileten vdovec; vdovec s tremi otroki ∙ šalj. slamnati vdovec mož, čigar žena je dalj časa odsotna ♪
  19.      vedevéjevec  -vca m (ẹ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik Vojske državne varnosti [VDV]: bataljon vedevejevcev; vosovci in vedevejevci ♪
  20.      véhavec  -vca m (ẹ́) star. omahljivec, neodločnež: ne bodi vehavec, ampak mož ♪
  21.      véjavec  in vejávec -vca m (ẹ̑; ȃ) kdor veja žito: vejavci so začeli vejati ♪
  22.      vekovéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. večen: vekovečna ljubezen / vekovečna načela / vekovečen sovražnik ♪
  23.      vèletrgóvec  -vca m (ȅ-ọ̄) v nekaterih deželah lastnik veletrgovine: veletrgovec z lesom, s sadjem ♪
  24.      veslávec  -vca m (ȃ) veslač: veslavec je stopil prvi iz čolna / trening veslavcev ♪
  25.      vietkóngovec  -vca m (ọ̑) v času narodnoosvobodilnega boja v Vietnamu pripadnik Fronte narodne osvoboditve: napad vietkongovcev ♪

   826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA