Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (9.401-9.425)


  1.      zahlípati  -am tudi -ljem dov. (ȋ) sunkovito, pridušeno zajokati: pokrila si je obraz z rokami in zahlipala; neutolažljivo zahlipati / ekspr. glasno je zahlipal zajokal // večkrat sunkovito, daveč se dihniti: sredi poti se je ustavil in zahlipal; brezoseb. v prsih mu je zahlipalo ● ekspr. kaj bo z nami, je zahlipala hlipaje rekla ♪
  2.      zahtéva  -e ž (ẹ̑) 1. odločno izraženo hotenje, da se kaj dobi, naredi: popustiti zahtevi; na zahtevo predsednika so sestanek prekinili; vztrajati pri zahtevah; pretiravati v zahtevah; gospodarske, politične zahteve; pismena, ustna zahteva; zahteva za odškodnino; zahteva po miru, samostojnosti / ozemeljske zahteve / imeti zahtevo do koga / nujna zahteva // kar se zahteva: odpovedati se zahtevi; izpolniti, povedati zahtevo; velika, visoka zahteva / ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva / zahteve šole do učencev so velike 2. sestavek, namenjen uradnemu organu, s katerim se kaj zahteva: napisati, podpisati zahtevo / vložiti zahtevo 3. nav. mn., navadno s prilastkom kar kaj zahteva zaradi določenih svojih lastnosti, značilnosti: zahteve časa, trga se spreminjajo; zadostiti zahtevam tekmovanja, znanosti ◊ jur. izročitvena zahteva; zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, s katerim javni tožilec zahteva razveljavitev pravnomočne odločbe, s katero je prekršen zakon ♪
  3.      zahtéven  -vna -o prid., zahtévnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima velike, visoke zahteve: zahteven bralec, gost, kupec, profesor; biti enako zahteven do vseh; v svojih željah je preveč zahteven / te rože so zahtevne glede svetlobe in toplote; krompir in rž sta malo zahtevni kulturi 2. ki izraža ali vsebuje velike zahteve, zahtevnost: načrt je zahteven; postaviti zahtevna merila; organizacijsko, tehnološko zahteven // ki zaradi svojih lastnosti, značilnosti zahteva velik trud, veliko spretnost, sposobnost: zahteven izpit; zahteven poklic, študij; vzpon na goro je zahteven / zahteven film; zahtevna knjiga zahtévno prisl.: zahtevno reči ♪
  4.      zahvaljeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. izražati hvaležnost: zahvaljevati se darovalcem; zahvaljevati se za denar, prijaznost; star. zahvaljevati komu, koga za nasvet / kot vljudnostna fraza za prijaznost se vnaprej lepo zahvaljujem 2. vljudno odklanjati, zavračati kaj: zahvaljeval se je za ponudbe, češ da pomoči več ne potrebuje / ne, za takšno pomoč se zahvaljujem zahvaljujóč se -a -e: poslovili so se, zahvaljujoč se drug drugemu ● publ. zmagali so, zahvaljujoč se dobri igri v drugem delu tekme zaradi dobre igre ♪
  5.      zaigrávati  -am nedov. (ȃ) 1. z igranjem, igro zapravljati: zaigravati plačo, posestvo; zaigravati s kartami // ekspr. z nepremišljenim vedenjem ali ravnanjem zapravljati: zdelo se ji je, da zaigrava svojo ljubezen, življenje 2. ekspr., s prislovnim določilom večkrat postajati viden, opazen: v njenih očeh zaigravajo iskrice ♪
  6.      zainteresírati  -am dov. (ȋ) publ., navadno v zvezi z za vzbuditi pri kom zanimanje, nagnjenje za kaj; navdušiti, pridobiti: zainteresirati mladino za glasbo, šport / predavanje mora poslušalca zainteresirati // spodbuditi k čemu, pridobiti za kaj: zainteresirati delavce za večjo proizvodnjo / to ga je zainteresiralo za nadaljnje sodelovanje zainteresírati se dobiti, pokazati zanimanje, nagnjenje za kaj: zainteresirati se za računalništvo zainteresíran -a -o: zainteresiran kupec; biti zainteresiran za razvoj, neustalj. na razvoju česa; sam.: sporočiti zainteresiranim rok za oddajo prošenj ♪
  7.      zainvestírati  -am dov. (ȋ) z investiranjem zapraviti: zainvestirati veliko vsoto denarja / v tovarno so zainvestirali več milijard ♪
  8.      zájčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na zajce: zajčji uhlji; zajčja dlaka / zajčje krzno; zajčje meso / zajčji mladiči / zajčji hlevček / posmehovali so se mu zaradi njegove zajčje narave / otrok z zajčjo ustnico prirojeno preklano zgornjo ustnico ● poljud. zajčji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi ◊ bot. zajčji mak rastlina s pernato deljenimi listi in rdečimi ali rumenimi cveti, Adonis; zajčja deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih, Oxalis acetosella; lov. zajčje večalo piščalka, ki posnema glas zajca v stiski, za vabljenje živali, zlasti lisice ♪
  9.      zajébati  -am in zajêbati -am dov. (ẹ̑; ȇ) vulg. narediti, povzročiti komu kaj nezaželenega, slabega: ta človek me je že večkrat zajebal // poslabšati, otežiti kaj s čim nepravim, neustreznim: s svojo odsotnostjo je položaj še bolj zajebal zajébati se, in zajêbati se prevarati se, zmotiti se: zajebal si se, nikogar ni več tu zajéban in zajêban -a -o 1. deležnik od zajebati: biti v zajebanem položaju; čutil se je zajebanega 2. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: kdo bo gledal ta zajebani film / kot psovka mulec zajebani ♪
  10.      zájec  -jca m (ȃ) 1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami: zajec gloda deblo; zajec je stekel, švignil iz grmovja; ustreliti zajca; pes zasleduje zajca; lov na zajce; sliši kot zajec zelo dobro; spi kot zajec zelo rahlo; teče kot zajec zelo hitro / past za zajce / divji zajec / zajec v omaki // samec te živali: spustiti zajca k zajklji // glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti zajce / domači zajec 2. slabš. bojazljiv, strahopeten človek: prevelik zajec je, da bi si to upal; ne bodi tak zajec 3. priprava za sezuvanje škornjev: škornje si je sezul z zajcem 4. nar. kos svinjskega mesa z delom prsnice, reber in potrebušine: skuhati zajca ● ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari; ekspr. noče biti poskusni zajec noče, da bi na njem kaj preizkušali; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič ◊ lov. zajec veči, veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi; zool. morski zajec na morskem dnu živeča riba s trebušnimi plavutmi, izoblikovanimi v prisesek, Cyclopterus; planinski zajec v gorskem svetu živeči zajec, ki ima poleti sivo rjavo, pozimi snežno belo dlako, Lepus timidus varronis; poljski zajec na poljih in travnikih živeči zajec z rumeno rjavo dlako, Lepus europaeus ♪
  11.      zajedávka  -e ž (ȃ) ženska oblika od zajedavec: ta rastlina je zajedavka; iztrebljati zajedavke / ta ženska je prava zajedavka ♪
  12.      zajèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od zajeti: zajem vode; zajem z žlico / zajem zraka / povečati zajem vode pri izviru zajetje ♪
  13.      zajésti  -jém dov., 2. mn. zajéste, 3. mn. zajedó tudi zajéjo; zajéj in zajèj zajéjte; zajédel zajédla, stil. zajèl zajéla (ẹ́) 1. ekspr. porabiti, zapraviti za jed, hrano: zajedel je ves denar; vse je zajedel in zapil / sin ga bo zajedel mu bo porabil, zapravil imetje za jed, hrano 2. ekspr. prebiti, preživeti zlasti v uživanju jedi, hrane: večino časa zaje in zapije zajésti se s prislovnim določilom 1. z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj: črv se zaje v jabolko / klop se zaje v kožo / redko med pretepom se je zajedel v njegovo roko zagrizel; pren., ekspr. dvom se zaje v človeka 2. prodreti v kaj trdega: sveder se zaje v desko; plug se zaje v zemljo / psu se je ovratnica zajedla v vrat; vrv se je zajedla v roke / reka se je zajedla v skalna tla 3. priti skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zaje v preprogo; črnilo se zaje v tla / kislina se zaje v kožo / neprijeten vonj se je močno zajedel v obleko ● ekspr. naselje se je zajedlo v polja je seglo zajéden -a -o: v pobočje zajedena steza; veriga, zajedena v roke ♪
  14.      zajéti  -jámem dov., zajêmi zajemíte; zajél; nam. zajét in zajèt (ẹ́ á) 1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega narediti, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajeti juho, kašo, pesek; zajeti z vedrom, zajemalko, žlico / zajeti moko, vodo v dlan / zajeti cmok v juhi; z mrežo zajeti ribe / bager je zajel material in ga stresel na kup / s čevlji zajeti blato / čoln se je nagnil in zajel vodo zaradi potisnjenosti, nagnjenosti jo je dobil v svojo notranjost // navadno s prislovnim določilom na tak način vzeti kaj tekočega, sipkega: šla je k studencu, da bi zajela vodo; zajeti jed iz sklede; zajeti moko iz vreče; zajeti vodo iz vodnjaka / ekspr.: vzel je žlico in zajel začel jesti; zajemi, gotovo si lačen; pren., ekspr. zajeti resnico iz prvega vira 2. publ. z določenim namenom narediti, da pride kaj v kako posodo, kak prostor: zajeti odpadno vodo 3. navadno v zvezi z zrak narediti, da pride zrak v notranjost dihalnih organov: zajel je zrak in se potopil; globoko, počasi zajeti zrak / zajeti dim v pljuča / ekspr. zajeti sapo vdihniti 4. narediti, da pride kaj v območje dejavnosti kakega predmeta: s koso zajeti ozek pas trave; s srpom zajeti šop žita / v daljnogled zajeti mesto v daljavi / kamera je zajela ves prizor; ta objektiv zajame velik prostor // narediti, da pride kaj v območje kake dejavnosti sploh: z mislijo je zajel obdobje zadnjih desetih let; z očmi zajeti ves prostor 5. narediti, da je kdo deležen kake dejavnosti: v preventivno zdravstveno zaščito zajeti vse prebivalce; z anketo zajeti večino poslušalcev / akcija je zajela vse srednješolce; stavka je zajela več tisoč delavcev / zajeti koga v društvo vključiti 6. narediti, da pride kaj v kako celoto kot njena sestavina: zajeti v knjigo vse pomembnejše članke; zajeti v zbirko pesmi iz zadnjega obdobja ustvarjanja / slovar ni mogel zajeti vsega besednega gradiva // ekspr. narediti, da je kaj izraženo v čem: v noveli je zajel miselni in čustveni svet intelektualca; slikar je zajel na platno vzdušje pričakovanja; tega ni mogoče zajeti v besede, z besedami / umetnost skuša zajeti življenje v vsej njegovi globini in širini 7. z zastavitvijo poti, obkolitvijo dobiti, prijeti koga: zajeti sovražno četo; zajeti tihotapce; zajeti koga pri raciji / zajeti velik vojaški plen 8. s prislovnim določilom oskrbeti se iz kakega vira: zajeti podatke iz enciklopedij / pisatelj je zajel snov za roman iz starejše zgodovine / ekspr. odkod je zajel pogum za to dejanje dobil 9. dobiti kaj v območje svojega delovanja: čoln so zajeli vrtinci; plavalca je zajel tok / hišo je zajel ogenj / izletnike je zajela nevihta; pren., ekspr. zajel ga je vrtinec velemestnega življenja // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: sobo je zajela tema, tišina / zajelo ga je malodušje, navdušenje; ljudi je zajel preplah / zajel ga je spanec / delo ga je tako zajelo, da je pozabil na vse drugo ● star. preproga zajame preveliko površino zavzame; star. zajeti trdnjavo zavzeti, osvojiti; ekspr. ob tej novici je globoko zajel sapo zelo je bil presenečen; star. zajeti dekle okrog pasu objeti; star. zajeti koga za roko prijeti, zgrabiti; publ. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov je opisal, prikazal ◊ grad. zajeti izvir, potok umetno ga zajeziti zaradi izkoriščanja; obrt. zajeti nit s kvačko in jo potegniti skozi petljo zajét -a -o: zajet vojak; zajet vrelec; izrazi, zajeti iz narečij; v zbirko so zajeta vsa pisateljeva pomembnejša dela ♪
  15.      zakadíti  -ím dov., zakádil (ȋ í) 1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist: kadilci so zakadili sobo / peč je zakadila celo hišo / zakaditi z dimom 2. začeti kaditi: zakadil je cigareto; z užitkom zakaditi 3. knjiž. vdihniti in izdihniti dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: zbrali smo se, da malo zakadimo / zakaditi hašiš 4. ekspr. s kajenjem zapraviti: precej denarja zakadi 5. star. z veliko silo zagnati: zakaditi knjige v kot zakadíti se 1. narediti, oddati dim: peč, sveča se zakadi // narediti, oddati hlape: kislina se zakadi / v krožnikih se zakadi juha 2. zaradi dima v zraku postati nečist: soba se je zelo zakadila 3. postati črn, umazan od dima: stene so se zakadile 4. pojaviti se, razširiti se v zraku: iz obleke se je zakadil prah; brezoseb. iz dimnika se je zakadilo / proti večeru so se v dolini zakadile meglice 5. ekspr. steči, zdirjati: vsi so se zakadili proti izhodu; jezdec se je zakadil za ubežnikom; zakaditi se navkreber // z veliko silo, s hitrim premikanjem priti kam: zakadil se je napadalcu pod noge, da ga je podrl / veter se je zakadil v hišo // v zvezi z v silovito napasti: zakaditi se v nasprotnika; kot ris se zakaditi v koga / kritiki so se zakadili v razstavo zakajèn -êna -o: zakajen prostor; prisl., v povedni rabi: v gostilni je zakajeno ♪
  16.      zakápati 1 -am in -ljem dov. (ā ȃ) 1. s kapanjem zadelati: s svečo zakapati mesta, kjer šotor pušča / zakapati zamašek z voskom 2. nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: iz rane je zakapala kri zakápan -a -o: zakapana luknjica ♦ geogr. zakapana jama jama s kapniki ♪
  17.      zakapljáti  -ám dov. (á ȃ) nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: voda zakaplja iz pipe; brezoseb. od sveč je zakapljalo / ekspr.: droben dež je zakapljal; brezoseb. nebo se temni, vsak čas bo zakapljalo začelo (naredko) deževati // ekspr. večkrat pasti sploh: listi so zakapljali na sprehajalce ♪
  18.      zakasníti  -ím dov., zakásnil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: huda zima je zakasnila pomlad; slabo vreme je zakasnilo žetev / zaprte meje so zakasnile gospodarski razvoj upočasnile // narediti, povzročiti, da kdo kam pride pozneje, kot se predvideva, pričakuje: slaba cesta nas je zakasnila 2. nepreh., knjiž. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: vlak je zakasnil deset minut; nekoliko je zakasnil k zajtrku; tisti, ki so zakasnili, so ostali lačni 3. ne narediti, ne začeti delati česa ob času, kot se predvideva, pričakuje: letos so zakasnili z obiranjem / ribez bo zakasnil z zorenjem zakasníti se 1. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: cvetenje se je zaradi mrzle pomladi zakasnilo; poletje se je zakasnilo; govorna sposobnost se je pri njem zakasnila 2. ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: kadar je večerjal pri njih, se je zmeraj zakasnil; predolgo se je zakasnil v mestu in ne bo prišel pravočasno domov / če se boš zakasnil, kar tam prespi / zima se je zakasnila je dolgo trajala zakasnjèn -êna -o in zakásnjen -a -o redko zakasnel: zakasnjen obiskovalec; zakasnjeno cvetenje ♪
  19.      zakíhati  -am dov. (í ȋ) 1. večkrat sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu: zakihal je in si obrisal nos / ekspr. star sem, zakiha mož 2. ekspr. dati kihanju podobne glasove: avtomobil je zakihal in se ustavil ♪
  20.      zaklàd  -áda m (ȁ á) 1. večja količina skritih dragocenosti, denarja, za katere se ne ve, čigave so: na dnu jezera leži zaklad; iskati, odkriti zaklad; bogat, velik zaklad; zgodba o zakladu / zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je // večja količina dragocenosti, navadno denarja: skriti zaklad na varno mesto // mn. večja količina česa, navadno dragocenega: imeti zaklade zlata in srebra // nav. mn. dragocenosti, denar: kopičiti zaklade; naropani zakladi; ekspr. tega ne bi storil za vse zaklade sveta sploh ne 2. s prilastkom zbirka dragocenosti, denarja, ki se hrani kje: ogledati si svetiščni zaklad // nav. mn. zbirka dragocenih, vrednih predmetov, ki se hrani kje: muzejski zakladi; knjižnica je razstavila svoje zaklade 3. ekspr., s prilastkom kar je za koga zelo dragoceno, veliko vredno: otrok je spravil svoj zaklad v žep / dober sosed je največji zaklad / zdravje je velik zaklad // kar je za koga v določenem položaju zelo dragoceno, veliko vredno: vzel je cigarete in zaklad razdelil sojetnikom // nav. mn. kar je dragoceno, vredno sploh: umetnostni zakladi dežele; zakladi kulture so pripovedke, ljudska glasba, arhitekturni spomeniki / ne zavedamo se še, kakšne zaklade duha smo izgubili z njim 4. nav. mn., navadno s prilastkom kar kje obstaja v veliki količini in se da izkoriščati: najpomembnejši zakladi države so njeni gozdovi in nahajališča nafte; izrabljati naravne zaklade dežel 5. ekspr. kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: knjiga je resničen zaklad; priročnik je pravi zaklad podatkov / on je zaklad izkušenj, modrosti 6. v zvezi besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu: slovenski besedni zaklad / v slovarju zajet besedni zaklad // vse besede, ki jih kdo pozna in jih lahko uporablja: bogatiti svoj besedni zaklad / aktivni, pasivni besedni zaklad 7. zastar. sklad: dobiti denar za kaj iz različnih zakladov / rezervni zaklad ● minister za javni zaklad v nekaterih državah zakladni minister ◊ ekon. denar, ki začasno ni v prometu in pri zlati valuti uravnava količino denarja v obtoku ♪
  21.      zakláden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na zaklad: odpreti zakladno skrinjico ♦ arheol. zakladna najdba najdba več predmetov, namenoma shranjenih ali zakopanih na kakem kraju 2. v nekaterih državah nanašajoč se na upravljanje z javnim, državnim denarjem: zakladni minister / zakladni denar ♪
  22.      zaklécati  -am dov. (ẹ̄) večkrat nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo: noge so mu zaklecale od strahu / pogosto ji zaklecajo kolena ♪
  23.      zakleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) dati mehanizem ključavnice v tak položaj a) da se kaj ne da odpreti: zaklenil je in spravil ključ; zakleniti s ključem; ključavnica se sama zaklene / dvakrat zakleniti / zakleniti lisice, vrata b) da kaj ne more več delovati: zakleniti kolo, volan // s takim dejanjem narediti a) da notranjost česa ni dostopna: zakleniti omaro, sobo / cerkev čez opoldne zaklenejo zaprejo; pren., ekspr. zakleniti svoje srce b) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zakleniti denar v blagajno; zakleniti slaščice v shrambo; pren., ekspr. zakleniti bolečino vase c) da se komu onemogoči dostop do česa: vino mu zmeraj zaklene / pred njim je treba vse zakleniti č) da kdo mora ostati, kjer je: zakleniti otroka v sobo / zaklenil jo je ven ● z odgovorom zakleniti komu usta zapreti zakleníti se z zaklenitvijo vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: ko pride domov, se zaklene; zakleniti se z otrokom v hišo, sobo zaklenívši zastar.: zaklenivši vhodna vrata, je odšel spat zaklénjen -a -o: zaklenjen avtomobil ♪
  24.      zaklénkati  -am dov. (ẹ̑) nav. ekspr. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: zajokal je, ko je zaklenkal zvon / zaklenkal bo mrtvaški zvon // zazvoniti sploh: ko zaklenka zvonec, pridite k večerji ● ekspr. preden je ura zaklenkala deset, je ugasnil luč odbila; star. kmalu mu bo zaklenkal zvon bo umrl ♪
  25.      zaklépati  -am nedov. (ẹ̑) dajati mehanizem ključavnice v tak položaj a) da se kaj ne da odpreti: ko je zaklepal, je zlomil ključ / zakaj ne zaklepaš vrat b) da kaj ne more več delovati: zaklepati volan // s takim dejanjem delati a) da notranjost česa ni dostopna: zaklepati predale / trgovine čez opoldne zaklepajo zapirajo b) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zaklepati denar v omaro c) da se komu onemogoči dostop do česa: kruh ji zaklepajo / pred njim so morali vse zaklepati; pren., ekspr. zaklepati skrivnost pred ljudmi č) da kdo mora ostati, kjer je: otroka zaklepajo v sobo ● knjiž., ekspr. njegova usta zaklepa molk molči zaklépati se z zaklenitvijo vrat onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: kadar je sam doma, se zaklepa ♪

   9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA