Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (9.326-9.350)


  1.      zabávati  -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, da je kdo duševno sproščen, dobro razpoložen: zabaval jih je znan humorist; zabavati družbo s pripovedovanjem šal; dobro zabavati // delati, povzročati, da kdo prijetno preživi čas in se ne dolgočasi: zabava nas opazovanje pristaniškega vrveža; zabavati otroke z branjem pravljic / na prireditvi jih je zabaval plesni orkester jim igral za zabavo // s svojimi lastnostmi vzbujati komu ugodje, zadovoljstvo: prepir ga je zabaval, ne pa jezil; razplet dogodkov jih je zelo zabaval zabávati se 1. delati kaj, kar povzroča, da je kdo duševno sproščen, dobro razpoložen: ves dan se zabavajo s pripovedovanjem dogodivščin // delati kaj, da se prijetno preživi čas in se ne dolgočasi: otroci se znajo sami zabavati; zabavati se z igranjem kart 2. čutiti se sproščenega, dobro razpoloženega: na plesu se ni preveč zabaval // čutiti ugodje, zadovoljstvo: zabaval se je ob opazovanju dekletove zadrege zabavajóč -a -e: skupine zabavajočih se izletnikov ♪
  2.      zabáven  -vna -o prid., zabávnejši (á ā) 1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje: zabaven dogodek; zabavna zgodba / opera z zabavno vsebino / zabaven pripovedovalec; v družbi ni preveč zabaven 2. ki je namenjen duševni sprostitvi, ustvarjanju dobrega razpoloženja: zabavna radijska oddaja; zabavne prireditve; zabavna ilustrirana revija / zabavni ansambel; veliki zabavni orkester; zabavni tisk; kulturno-zabavni program; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo 3. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko manj zahteven: zabavna literatura / resna in zabavna glasba zabávno prisl.: zabavno se izražati / v povedni rabi na plesu je bilo zelo zabavno ♪
  3.      zabávica  -e ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od zabava: po večerji je bila zabavica ♪
  4.      zabavljáč  -a m (á) slabš. zabavljivec: verjeti zabavljaču ♪
  5.      zabávnik  -a m (ȃ) 1. časopis, revija z zabavno, razvedrilno vsebino: bere samo stripe in zabavnike 2. knjiž. kdor zabava: bil je dober pevec in zabavnik občinstva ♪
  6.      zabesedíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. začeti govoričiti: zabesedičil je nekaj o višjih interesih / da bi le bilo takih ljudi še več, je zabesedičila spregovorila, rekla zabesedíčiti se zareči se, zagovoriti se: pogosto se zabesediči, da še sam ne ve kako ♪
  7.      zabíjati  -am nedov. (í) 1. z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabijati zagozde; zabijati žeblje v deske ♦ grad. zabijati pilote 2. z udarci spravljati kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: zabijati odprtino z zemljo in kamenjem / zabijati sode z vehami 3. s pritrjevanjem česa z žebljem, žeblji zapirati, prekrivati: zabijati okenske odprtine z deskami / zabijati krsto 4. ekspr., navadno v zvezi zabijati v glavo z vztrajnim razlaganjem si prizadevati, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: zabijati učencem v glavo slovnična pravila / zabijati otrokom v glavo svoje nazore / ves čas si je zabijal v glavo, da se nič ne da spremeniti si je dopovedoval, se je prepričeval 5. slabš. zapravljati: še tisto malo, kar imajo, zabijajo / nimam časa, da bi ga zabijal za take neumnosti nekoristno porabljal; večere zabija po gostilnah 6. pog. odrezavo zavračati, spravljati v zadrego: v pogovoru je vse po vrsti zabijal ♪
  8.      zabítež  -a m (ȋ) slabš. omejen, neumen človek: to bi lahko vedel tudi največji zabitež ♪
  9.      zabóga  medm. (ọ̑) ekspr. 1. izraža vznemirjenje, strah: zaboga, saj mu srce skoraj ne bije več; zaboga, zaprli vas bodo, ko tako govorite; zaboga, kaj se pa dogaja / zaboga, saj si bo še čeljust izpahnila 2. izraža začudenje, presenečenje: zaboga, ali je to mogoče; zaboga, vse že vedo; zaboga, kakšen preobrat 3. izraža nejevoljo, nestrpnost: hej, počakaj, zaboga; zaboga, kaj pa delaš; zaboga, odpri že 4. izraža občudovanje: zaboga, kakšne misli; zaboga, kako ti hodi ♪
  10.      zabrbráti  -ám dov. (á ȃ) 1. dati glasove kot voda pri vretju: v sodih je zabrbral sadjevec / po vodi so zabrbrali mehurčki 2. ekspr. sunkovito in nerazločno reči, povedati: v polsnu je nekaj zabrbral ♪
  11.      zabŕcati  -am dov. (r̄) večkrat suniti, udariti z nogo: otrok je veselo zabrcal / zabrcati z nogami ♪
  12.      zabrêdenec  in zabredênec -nca m (ȇ; é) geogr. večja osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan: med zabredenci je rastlo robidovje ♪
  13.      zabrékati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) postajati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noge mu zabrekajo; od napora so mu začele zabrekati žile ♪
  14.      zabrékel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine: zabrekle veke; žile na vratu so zabrekle / biti zabrekel v obraz zabuhel; prim. zabrekniti ♪
  15.      zabrékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) postati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noga je zabreknila; zaradi zastoja krvi žile zabreknejo zabréknjen -a -o: zabreknjeni gležnji; prim. zabrekel ♪
  16.      zabrénkati  -am dov. (ẹ̑) s trzljaji zaigrati na glasbilo s strunami: zabrenkati veselo melodijo; zabrenkal je na kitaro in zapel / zabrenkati na strune ● ekspr. zabrenkati na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; reči, povedati čustveno; ekspr. zdaj bomo zabrenkali na druge strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; začeli bomo ravnati drugače; ekspr. zmeraj zna zabrenkati na pravo struno najti pravi način ♪
  17.      zabríti  -bríjem dov., zabrìl in zabríl (í ȋ) rezko zapihati: proti večeru je zabril mrzel veter; brezoseb. s severa je zabrilo ♪
  18.      zabúhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ú) ki ima povečan obseg navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine: zabuhel obraz; biti zabuhel od pijače; zabuhel je pod očmi, v obraz; prim. zabuhniti ♪
  19.      zabúhniti  -em dov. (ú ȗ) postati po obsegu večji navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine: obraz zabuhne od pijače; pri vnetju ledvic veke zabuhnejo zabúhnjen -a -o: zabuhnjen obraz; prim. zabuhel ♪
  20.      zabúljiti  -im tudi zabúljiti se -im se dov., tudi zabuljíla (se) (ú ȗ) nepremično se zagledati: zravnal se je in nepremično zabuljil predse; zabuljiti v daljavo / preh. zabuljil je oči vanjo ∙ redko v strahu so ji zabuljile oči so se izbuljile zabúljen -a -o: ves večer je presedel, zabuljen v knjigo; zabuljene oči ♪
  21.      zabúnkati  -am dov. (ȗ) 1. večkrat udariti s pestjo: zabunkati po vratih // ekspr. zabiti, zatolči: srce mu je močneje zabunkalo 2. ekspr. zapraviti: denar je hitro zabunkal / zabunkal je posestvo zabúnkati se pog. za dalj časa se namestiti kje, umakniti se na težje dostopen kraj, težje dostopno mesto: zabunkali so se v votlino in čakali, da nevarnost mine ♪
  22.      zabútati  -am dov. (ū ȗ) 1. večkrat se s silo zadeti ob kaj: vrata so v vetru zabutala ob podboje // ekspr. večkrat močno udariti: nekdo je zabutal po vratih 2. ekspr. dati močne, zamolkle glasove: v daljavi so zabutali topovi ● brezoseb., ekspr. v glavi ji je zabutalo začutila je topo, ritmično se ponavljajočo bolečino ♪
  23.      zacepetáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat slišno udariti z nogami ob tla: od jeze je zacepetal; nestrpno zacepetati / med plesom je večkrat zacepetal z nogami ♪
  24.      zacopotáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop: nerodno je zacopotal po hiši // večkrat plosko, zamolklo udariti ob tla: sandale so pri vsakem koraku lahno zacopotale ♪
  25.      začéti  -čnèm dov., začél; nam. začét in začèt (ẹ́ ȅ) 1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti a) z nedoločnikom: začeti delati, govoriti, peti; začeti korakati, plesati; preštevati so jih začeli od leve proti desni / začeti hoditi v šolo; začela se je oblačiti v črno; v gledališču so začeli uprizarjati domača dela / tovarna je začela obratovati / začela ga je boleti glava; začela je pihati burja; rastlina je začela rasti; brezoseb. začelo je deževati b) z glagolskim samostalnikom: začeti izplačevanje dolga; začeti pogovor / začeti študij / publ., z orodnikom začeti z delom, s poukom / neustalj. predstava začne ob osmih se začne c) elipt.: hišo so začeli že pred leti, pa še ni dokončana; začeti zdravniško prakso; začeti novo vrsto pri pletenju / začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali 2. narediti prvo dejanje, prva dejanja v zvezi s kakim delom, kako dejavnostjo: komaj je začel popravljati stroj, je že našel napako / sejo, zborovanje začne predsednik s kratkim nagovorom; začeti sodno obravnavo z zaprisego prič / sliko je začel, ni je pa končal; pomembno je, kako boste stvar začeli / elipt.: pa zapojmo. Kdo bo začel; radi bi se pogovorili, pa si nihče ne upa začeti // izraža, da kaj nastopa kot prvo v kaki celoti: govor je začel s spodbudnimi besedami; gledališko sezono so začeli z domačim delom / začeti stavek z veliko začetnico napisati prvo besedo v stavku z veliko začetnico; toliko je dela, da ne vem, kje bi začel katero delo bi opravil najprej / kam potujete, je začel pogovor; elipt. nekoč je živel kralj, je začel / direktor je začel kot vajenec je bil najprej vajenec 3. star. delati, početi: niso vedeli, kaj bi z vsem tem začeli ● ekspr. enkrat je treba začeti ne sme se več odlašati; stvar se mora začeti reševati; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; ekspr. v novem okolju so morali začeti znova so si morali znova ustvariti materialno osnovo za življenje začéti se navadno s prislovnim določilom izraža začetek obstajanja česa a) glede na čas: začelo se je obiranje hmelja; popadki so se že začeli; začela se je zima / šolska obveznost se začne z dopolnjenim sedmim letom / brezoseb. slišati je bilo pokanje. Začelo se je, je pomislil b) glede na prostor: cesta se začne pod hribom; pokazal jim je, kje se začne gozd ● ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; ekspr. zima se je že odločno začela je že precej huda; z malim se začne, z velikim neha začénši: predelali so vso literarno zgodovino, začenši s protestantizmom; začenši z naslednjim mesecem se bo naročnina zvišala začét -a -o: nadaljevati začeto delo; sam.: začeto so sklenili hitreje dokončati ♪

   9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA