Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (910-934)

910.      šumévec  in šúmevec -vca m (ẹ̑; ū) lingv. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumevci ♪
911.      tajívec  -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor (rad) taji: vztrajen tajivec / dvomljivci in tajivci ♪
912.      talívec  -vca m (ȋ) delavec pri talilni peči: talivec kovin ♪
913.      tárnavec  -vca m (ȃ) knjiž. kdor (rad) tarna: tolažiti tarnavca ♪
914.      têmpljevec  -vca m (é) zgod. templjar: templjevci in benediktinci ♪
915.      tèmveč  tudi temvèč vez. (ȅ; ȅ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ta novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila; delo ne ločuje, temveč združuje ljudi; ni rodila doma, temveč v bolnišnici; ne začni z očitanjem in grožnjo, temveč s prijazno besedo 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le - temveč tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: zanjo bi bila to ne samo sreča, temveč tudi čast; dobil je ne samo smuči, temveč tudi drsalke; ni samo govoril, temveč tudi delal / sodelovanje ob meji ni samo koristno, temveč tudi nujno ♪
916.      tépkovec  -vca m (ẹ́) mošt ali žganje iz tepk: piti tepkovec ♪
917.      tétovec  -vca m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi fižol tetovec nizki fižol z debelejšimi belimi zrni ♪
918.      tígrovec  -vca m (í) med obema vojnama član tajne protifašistične organizacije TIGR na Primorskem: tigrovci in pripadniki tajnih mladinskih skupin ♪
919.      títovec  -vca m (ȋ) pristaš titoizma: bil je navdušen titovec ♪
920.      tlákovec  -vca m (ā) kamnita, betonska kocka, opeka za oblogo tal: izdelovati tlakovce; kvadratni, šesterokotni tlakovci; tla so bila iz opečnih tlakovcev; tlakovci iz granita, marmorja / polagati tlakovce // tla iz takih kock, opeke: ropotanje koles po tlakovcih ♪
921.      tobákovec  -vca m (ȃ) enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin: obirati liste tobakovca ♪
922.      tólkovec  -vca [u̯k] m (ọ́) nar. mošt, jabolčnik: piti tolkovec ♪
923.      tolstójevec  -vca m (ọ̑) pristaš tolstojanstva ♪
924.      tómšičevec  -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Tomšičeve brigade: tomšičevci so prebili obroč ♪
925.      topoglávec  -vca m (ȃ) ekspr. neumen, omejen človek: ni tak topoglavec, kot je videti ♪
926.      tórijevec  -vca m (ọ̄) v angleškem okolju član konservativne stranke: zmaga torijevcev ♪
927.      tožljívec  -vca m (ȋ) kdor rad toži, zatoži: bati se tožljivcev; ovaduhi in tožljivci ♪
928.      trdoglávec  -vca m (ȃ) ekspr. 1. nenadarjen človek: truditi se z malim trdoglavcem 2. trmast, svojeglav človek: trdoglavec ni hotel popustiti ♪
929.      trdožívec  -vca m (ȋ) ekspr. trdoživa rastlina, žival: trdoživec dobro prenaša sušo ♪
930.      trgóvec  -vca m (ọ̄) 1. kdor se ukvarja s trgovanjem: domači trgovci in proizvajalci / potujoči trgovec; živinski trgovec; trgovec na debelo; trgovec z lesom, žitom 2. kdor poklicno dela v trgovini: vsi trije sinovi so trgovci; izučiti se za trgovca 3. kdor trguje in je lastnik trgovine: bil je posestnik in trgovec; mali, vaški trgovci 4. kdor je zaposlen v trgovskem podjetju: trgovci se pritožujejo, da ni dovolj premoga; sestanek bančnikov in trgovcev ● ekspr. v njem je bolj malo trgovca nima trgovskih lastnosti, ne zna pri delu zaslužiti ♪
931.      trmoglávec  -vca m (ȃ) ekspr. trmoglav človek: s takim ravnanjem se vzgajajo trmoglavci ♪
932.      trobelíkovec  -vca m (í) strup iz trobelike: zastrupiti se s trobelikovcem ♪
933.      tropínovec  -vca m (í) žganje iz grozdnih tropin: kuhati tropinovec; požirek domačega tropinovca ♪
934.      trósovec  -vca m (ọ̑) nav. mn., zool. zajedavske praživali, ki se razmnožujejo s trosi, Sporozoa: bičkarji, migetalkarji in trosovci ♪

   785 810 835 860 885 910 935 960 985 1.010