Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (885-909) 
- šántavec -vca m (á) slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža ♪
- šarívec -vca m (ȋ) lov. pes, ki išče divjad po gošči, grmovju: goniči, jamarji in šarivci ♪
- ščetínovec -vca m (í) zastar. ščetinar, ščetinec: zaklati ščetinovca ♪
- ščínkavec -vca m (í) manjša ptica pevka, katere samec je po prsih rdeče rjav: ščinkavec poje; strnadi in ščinkavci ∙ star. kakšnega ščinkavca imaš (od mraza) rdeč nos ♦ zool. ščinkavci manjše ptice pevke z razmeroma kratkim repom in kratkimi krili, Fringillidae ♪
- ščitoglávec -vca m (ȃ) nav. mn., pal. izumrle dvoživke s ploščatim oklepom na glavi, Stegocephala ♪
- šegávec -vca m (ȃ) ekspr. šegav človek: njegov oče je šegavec ♪
- šentjánževec -vca [šen in šǝn] m (á) nar. vzhodno, v krščanskem okolju vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra: piti šentjanževec ♪
- šépavec -vca m (ẹ́) kdor šepa: hoja šepavca ♪
- šêrcerjevec -vca m (é) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Šercerjeve brigade: napad šercerjevcev ♪
- škárjevec -vca m (ȃ) nar. ruševec: škarjevec je spet zapel ◊ grad. škarnik ♪
- škílavec -vca m (í) kdor škili: škilavec ga je začudeno pogledal ♪
- škodljívec -vca m (ȋ) škodljiva žival: uničevati, zatirati škodljivce / drevesni, krompirjevi škodljivci; gozdni, vrtni škodljivci // ekspr. škodljiv človek: moralni, politični škodljivci ♪
- škŕbavec -vca m (ŕ) ekspr. škrbav človek: če si ne boš popravljal zob, boš škrbavec ♪
- škrílavec -vca m (í) skrilavec: kosi škrilavca; gorovje iz škrilavca ♪
- škrnjávec -vca m (ȃ) obrt. okovje s kljukico, s katero se zatakne okensko krilo: pritrditi škrnjavec na okvir ♪
- šódrovec -vca m (ọ́) žarg., alp. neizkušen planinec: tak šodrovec bi jih na poti samo oviral ♪
- špárovec -vca m (á) nižje pog. 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje; hranilnik: dajati denar v šparovec; šparovec je že poln 2. varčen človek: imeli so ga za šparovca ∙ star. šparovec cerovca najde varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike ♪
- šperovec gl. špirovec ♪
- špírovec in špérovec -vca m (í; ẹ́) tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa: pribiti letve na špirovce; suhi, trhli špirovci ♪
- štábovec -vca m (ȃ) žarg. štabni oficir: štabovci so se sestali ♪
- štéhvovec -vca m (ẹ̄) fant, ki štehva: dober štehvovec / ziljski štehvovec ♪
- štévec -vca m (ẹ̄) 1. priprava za merjenje porabe česa na osnovi štetja, zaznamovanja enot kake množine: števec teče, se ustavi; namestiti, zamenjati števec; odčitati s števca, na števcu; številke na števcu / električni, plinski, vodni števec / dvotarifni števec ki meri porabljeno električno energijo ločeno glede na dve različni tarifi 2. kdor se poklicno ukvarja s štetjem, preštevanjem: biti števec v skladišču; števec denarja 3. mat. število nad ulomkovo črto: pomnožiti števec in imenovalec z istim številom ◊ avt. kilometrski števec priprava, ki kaže število prevoženih kilometrov; elektr. časovni števec priprava za merjenje časa odjemanja električne energije;
enofazni števec; indukcijski števec ki deluje na izmenični električni tok; števec elektrine; fiz. Geigerjev ali geigerski števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov; scintilacijski števec priprava za ugotavljanje ionizirajočih delcev in merjenje njihove energije glede na bliske, ki jih povzročajo v snovi; ptt števec pogovorov elektromagnetna priprava za ugotavljanje električnih impulzov, ki ustrezajo številu pogovornih enot v telefonskem prometu ♪
- štókavec -vca m (ọ̄) lingv. kdor govori štokavščino: štokavci in čakavci ♪
- štórovec -vca m (ọ̄) gozd. drevo, zraslo iz poganjka na štoru: posekati štorovce // gozd iz takih dreves: hrastov štorovec ♪
- štŕkavec -vca m (ŕ) 1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium: s štrkavcem porasla steza 2. nar. štajersko pobalin, pobalinček: štrkavci so mu obrali češnje ♪
760 785 810 835 860 885 910 935 960 985 
