Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (8.776-8.800)


  1.      ugánkar  -ja m (ȃ) sestavljavec ali reševalec uganke: navdušen ugankar; društvo ugankarjev ♪
  2.      ugásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (á) 1. ki je prenehal goreti: ugasla sveča / prižgal je ugaslo pipo 2. ki je prenehal svetiti: ugasle luči na cestah / ekspr. ugasli mesec 3. knjiž. ki je prenehal biti, obstajati: ugasla ljubezen / ugasla bolečina / ugaslo upanje 4. knjiž. ki ne izraža, ne kaže čustev, volje do udejstvovanja: govoril je z ugaslim glasom; ugasel pogled; gledala ga je z ugaslimi očmi 5. pog. izključen, izklopljen: sedela sta ob ugaslem televizijskem sprejemniku ● knjiž. ugasle barve blede, neizrazite ◊ geogr. ugasli ognjenik ognjenik, ki ne bruha več; prim. ugasniti ♪
  3.      ugasíti  -ím dov., ugásil (ȋ í) 1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasiti vžigalico / ugasiti svečo / ugasiti ogenj // nepreh., redko prenehati goreti; ugasniti: plamen je ugasil / zadnja iskrica upanja je ugasila 2. narediti, da kaj preneha svetiti; ugasniti: legla je in ugasila luč 3. pog. izključiti, izklopiti: ugasiti radijski sprejemnik ● ugasiti apno živo apno politi z vodo; ekspr. z vinom (si) je ugasil žejo s pitjem vina je dosegel, da ni bil več žejen ◊ metal. ugasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju; zakaliti ugašèn -êna -o: ugašena sveča; žeja je bila kmalu ugašena ♪
  4.      ugásniti  -em dov. (á ȃ) 1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasniti vžigalico / ugasniti petrolejko // nepreh. prenehati goreti: sveča je ugasnila; nenadoma ugasniti / cigareta je hitro ugasnila / ogenj je ugasnil; pren., ekspr. njegova ljubezen do nje je ugasnila 2. narediti, da kaj preneha svetiti: ugasniti luč, svetilko // nepreh. prenehati svetiti: ulične luči so ugasnile / ekspr.: na jutranjem nebu je ugasnil mesec; nad dolino je ugasnila zarja 3. knjiž. prenehati biti, obstajati: z njim je ugasnila njegova rodbina / z leti tudi spomin na koga ugasne / njuno prijateljstvo je kmalu ugasnilo / zadnje upanje, veselje mu je ugasnilo v srcu / njen nasmeh je ugasnil / v nesreči so ugasnila tri mlada življenja so umrli trije mladi ljudje 4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati a) neviden; izgubiti se: čoln je ugasnil v megli b) neslišen: njegov klic je ugasnil v daljavi / koraki so ugasnili v noč 5. knjiž. nehati veljati, prenehati: po tem roku ugasne pravica do pritožbe; z aprilom ugasne veljavnost začasnih ukrepov 6. pog. izključiti, izklopiti: ugasniti radijski, televizijski sprejemnik / ugasniti motor ugásnjen -a -o: ugasnjen motor; vonj po ugasnjenih svečah; prim. ugasel ♪
  5.      ugasováti  -újem nedov. (á ȗ) star. ugašati: ugasovati sveče / svetilka ugasuje / zarja je že ugasovala ugasujóč -a -e: ugasujoč plamen; ugasujoča svetilka ♪
  6.      ugášanje  -a s (á) glagolnik od ugašati: ugašanje sveč / prižiganje in ugašanje signalnih luči ♪
  7.      ugášati  -am nedov. (á) 1. delati, da kaj preneha goreti: ugašati sveče; ugašati in prižigati / ugašati cigareto // nepreh. prenehavati goreti: stenj je ugašal / sveča ugaša / ogenj v kaminu že ugaša 2. delati, da kaj preneha svetiti: ugašati luči, svetilke // nepreh. prenehavati svetiti: reklamne luči so se prižigale in ugašale / ekspr. zvezde že ugašajo 3. knjiž. prenehavati biti, obstajati: pomembne družine druga za drugo ugašajo / ugaša mu občutek za čas; upanje jim ugaša / smehljaj na obrazu je začel ugašati / zunaj je ugašal dan se je nočilo / ugašala je v velikih bolečinah umirala; v naročju ji ugaša življenje sina ji umira sin 4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati a) manj viden; izgubljati se: letalo je ugašalo v megli; sonce že ugaša za gorami b) manj slišen: njegovi koraki ugašajo v daljavi 5. pog. izključevati, izklapljati: otrok prižiga in ugaša radijski sprejemnik ● ugašati apno živo apno polivati z vodo; gasiti ugašajóč -a -e: ugašajoča svetilka ♪
  8.      ugaševáti  -újem nedov. (á ȗ) ugašati: veter je ugaševal sveče na grobu / ogenj že ugašuje / prižigati in ugaševati luči / njena lepota počasi ugašuje ugašujóč -a -e: ugašujoč plamen ♪
  9.      uglèd  -éda m (ȅ ẹ́) zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj: njegov ugled se je povečal; imeti, izgubiti, ekspr. zapraviti svoj ugled; ekspr. izpodkopavati komu ugled; majhen, velik ugled; mednaroden, svetoven ugled / ugled države, podjetja ♪
  10.      uglédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. ugleden človek: slovesna večerja za ugledneže; mestni ugledneži ♪
  11.      ugnáti  užênem dov., stil. uženó (á é) ekspr. 1. doseči, da kdo preneha povzročati hrup, nemir, navadno s fizično premočjo: otrok ni mogla ugnati; ugnati razgrajača / ugnati konja; riba se je še vedno premetavala, ni se hotela ugnati // doseči, da kdo preneha delati kaj nezaželenega: žena ga bo že ugnala; ugnati vaške opravljivke / sovražnika so ugnali z zvijačo premagali // vzeti komu moč, voljo za nadaljevanje njegovega dela, prizadevanja: ni se dal, pustil ugnati, iskal je naprej; tudi tega sodnika je ugnal / lakota, suša jih ni ugnala; težje delo ga hitro užene utrudi 2. narediti, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja tega, kar izraža določilo: ugnati kašelj, mrzlico; nespečnost je ugnal z večerno telovadbo; nič ni moglo ugnati njegove radovednosti; jok se je kmalu ugnal ● ekspr. končno je nalogo ugnal rešil; ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on ugnán -a -o: sovražnik je ugnan; ugnana porednica ♪
  12.      ugnézditi se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti gnezdo: lastovke so se ugnezdile pod napuščem 2. ekspr. naseliti se, navadno proti volji koga: brez našega dovoljenja se je ugnezdila pri nas; v šoli so se ugnezdili tuji vojaki / na podstrešju so se ugnezdile miši / na mladikah se je ugnezdila plesen / v jezik se je ugnezdila marsikatera tuja beseda; pren. v hiši se je ugnezdila žalost 3. ekspr. namestiti se: otroka sta se ugnezdila na zadnjem sedežu; udobno se ugnezditi ugnézden -a -o: v ljudeh je še preveč ugnezdena stara miselnost ♪
  13.      ugódnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost ugodnega: ugodnost občutka / izkoristiti ugodnost položaja / ugodnost obročnega odplačevanja 2. navadno s prilastkom kar je za koga ugodno: ta ugodnost še velja; imeti, priznati, uživati posebne, velike ugodnosti / carinske ugodnosti; materialne ugodnosti ◊ jur. klavzula največjih ugodnosti klavzula v mednarodnih trgovinskih pogodbah, ki zagotavlja državam podpisnicam enake pogoje pri trgovanju ♪
  14.      ugovarjálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ugovarja: pritrditi ugovarjalcu / ekspr. bil je večni ugovarjalec vedno je ugovarjal ♪
  15.      ugréti  ugréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročiti občutek toplote: sonce jih je ugrelo / hitra hoja ga je ugrela 2. narediti kaj toplo; ogreti: ugreti noge z masiranjem; mel si je roke, da bi si ugrel prste ● dekle mu je ugrelo srce ogrelo; ekspr. pogovor nas je zelo ugrel razvnel ugréti se 1. dobiti občutek toplote: na soncu so se dobro ugreli / dolgo ni zaspal, ker se ni mogel ugreti 2. postati topel; ogreti se: ozračje se je ugrelo / seno v kopici se lahko ugreje in vname segreje; stroj se je preveč ugrel segrel, pregrel ● ekspr. družba pri mizi se je kmalu ugrela razživela ugrét -a -o: po hitri hoji je ugret ♪
  16.      ugrézati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. zaradi lastne teže pomikati se v navpični smeri navzdol: zemeljske plasti se ugrezajo; tla so se počasi ugrezala / grob se že ugreza 2. zaradi lastne teže prodirati v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa voza so se ugrezala v zemljo; noge so se ugrezale v pesek; do kolen se ugrezati v sneg / zaradi tovora se je ladja ugrezala 3. pod pritiskom, težo spreminjati obliko v smeri navpično navzdol: pod njim se je blazina zelo ugrezala; tla so se ugrezala pod nogami 4. knjiž. pogrezati se: ugrezati se v spanje / ugrezati se v vedno večje stiske / ugrezati se v branje / ugrezati se v žalostne misli ugrezajóč se -a -e: stopal je počasi, ugrezajoč se v sneg ♪
  17.      ugrízniti  -em dov. (í ȋ) 1. zasaditi zobe v kaj in jih stisniti z namenom to pojesti: ko je ugriznil kruh, se mu je odlomil zob; močno ugrizniti / ugrizniti v jabolko / riba je ugriznila vabo // ekspr. pojesti: ni imel kaj ugrizniti 2. z zasaditvijo in s stiskom zob povzročiti komu rano, bolečino: pes je ugriznil otroka; mačka jo je ugriznila v nogo; pri padcu se je ugriznil v jezik; do krvi se ugrizniti / ugriznila se je v ustnico, da se ne bi zasmejala močno je pritisnila zobe na ustnico / redko bolha, kača ga je ugriznila pičila ● kje si bil pa takrat, ga je ugriznila zbodla; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; ekspr. končno je ugriznil v politiko se je začel ukvarjati s politiko ugríznjen -a -o: otrok je ugriznjen ♪
  18.      úharica  -e ž (ȗ) roparska nočna ptica z okroglo glavo in pernatimi uhlji: hukanje uharice ♦ zool. mala uharica majhna sova z dolgimi pernatimi uhlji in rumenimi očmi, Asio otus; močvirska uharica v barjih in močvirjih živeča sova z majhnimi pernatimi uhlji, ki gnezdi na tleh, Asio flammeus; velika uharica velika sova z dolgimi črnimi, rumeno obrobljenimi pernatimi uhlji, ki gnezdi v zapuščenih gnezdih, Bubo bubo ♪
  19.      uhó  ušésa s (ọ̑ ẹ́) 1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu // to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; na eno uho slabo sliši; gluh, naglušen na obe ušesi / ekspr. čeprav je napel ušesa, ni nič slišal; ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila; šepetati, vpiti na uho, v uho / ekspr. škripanje jim je paralo ušesa povzročalo velik občutek neugodja, bolečino; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; šumelo ji je v ušesih imela je neprijeten, šumenju podoben občutek v njih zaradi motenj v delovanju organizma; zvoni mu v ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona / ekspr.: zdaj pa odpri ušesa poslušaj, prisluhni; za uho ta glasba ni privlačna za poslušanje; to je prijetno za oko in uho / ekspr. vleči na ušesa prisluškovati / ekspr.: na lastna, svoja ušesa sem to slišal sam, osebno; ni mogla verjeti lastnim, svojim ušesom da je res / ekspr.: poslušal jo je samo z enim ušesom, s pol ušesa nepazljivo; vpijejo, da gre skozi ušesa zelo; otroci so zgodbo poslušali na vsa ušesa, z očmi in ušesi zelo pozorno // nav. ekspr. izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: njegovo uho je poslušalo domačo govorico; uho je komaj zaznalo glasove / tak ropot ušesa težko prenašajo 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja: marsikatero uho je to slišalo / take besede niso za ženska ušesa za ženske; uho glasbenika, strokovnjaka glasbenik, strokovnjak / to je prišlo tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa o tem je slišal tudi on / govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati; ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali 3. zunanji del tega čutila: ušesa mu štrlijo; striči z ušesi; kosmata ušesa; majhna, velika ušesa; oslovska, zajčja ušesa; pokončna, viseča ušesa / zardeti do ušes; potegniti kapo čez ušesa; dati si svinčnik za uho; prijeti, vleči koga za ušesa; popraskati se za ušesom; ščitniki za ušesa / umiti si ušesa ta del s sluhovodom; dati vato v uho v sluhovod 4. s prilastkom temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa: prijeti škaf za ušesa; šivankino uho se odlomi; uho klina, motike, škarij // luknja v takem delu: vrtati ušesa v kamnite sekire; vdeti nit v uho 5. mn., ekspr. zavihani, zmečkani ogli: njegove knjige so zdelane, vse imajo ušesa; poravnati oslovska ušesa pri zvezkih ● ekspr. sama ušesa so ga bila pazljivo je poslušal; ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. ušesa si maši, zatiska pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. naviti komu ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. ta prevod žali moja ušesa je slab; do ušes odpreti usta zelo, na široko; ekspr. vanjo je bil do ušes zaljubljen zelo; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho udari ga; ekspr. vse mu nosi na ušesa pripoveduje, česar ne bi smel; ekspr. povedati kaj na uho zaupno; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega; ekspr. melodija gre v uho je prijetna; lahka za zapomnjenje; ekspr. piši me v uho izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; pog. je še moker, zelen za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; nar. medvedje uho zimzeleni gornik; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega ◊ anat. notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; bot. mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; zajčje uho rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih; prerast; lov. ušesa daljše, uhljem podobno perje na glavi sov uharic; med. izpirati ušesa s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz sluhovoda ušesno maslo; vnetje srednjega ušesa; zool. morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata ♪
  20.      uíti  uídem dov., ušèl ušlà ušlò tudi ušló (í) 1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj zapornikov je ušlo; zaradi grobega ravnanja je ušel; ponoči, večkrat uiti // kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno iti, oditi: uiti iz taborišča; uiti od doma, čez mejo, v tujino / ptič je ušel iz kletke // ekspr. kljub nasprotovanju iti, oditi: dečki so ušli na igrišče; otrok rad uide k reki / sin je zaradi pretežkega dela ušel s kmetije / pes mu je ušel; pazi, da ti voz ne uide po bregu 2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ušel je, ko so začeli govoriti o njem; ko je to slišala, je ušla iz sobe 3. ekspr. nezaželeno izteči: vse vino je ušlo; iz soda je ušla večja količina nafte / iz jeklenke je ušel plin 4. ekspr., z dajalnikom s tekom se umakniti pred kom, izmakniti se komu: uiti napadalcem, zasledovalcem; zdaj mi ne bo več ušel // umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: komaj smo ušli padajočemu kamenju / uiti nevihti / uiti nevarnosti, poškodbi / težko je uiti svoji usodi / za to mu kazen ne uide bo kaznovan; pren. rad bi ušel sam sebi; želel je uiti resničnosti // žarg., šport. premikajoč se priti v tak položaj, da osebka ostali tekmovalci ne morejo ujeti, dohiteti: najboljši kolesar je kmalu ušel vodilni skupini; zmagovalec je že ušel zasledovalcem / nogometno moštvo je ušlo najboljšim na lestvici ima tako visoko število točk, da jih drugi ne morejo doseči 5. ekspr., z dajalnikom nezaželeno se premakniti s prvotnega, navadnega mesta: naramnica mu je ušla z rame; kodri so ji ušli na čelo; hlače so mu ušle pod pas 6. ekspr., z dajalnikom nezaželeno priti, se pojaviti: iz ust so mu ušli pritajeni kriki // nehote, proti svoji volji izreči, reči: iz ust, z jezika mu je ušla grda beseda, kletev / brezoseb.: kje pa je prej bil, mu je ušlo; skoraj bi mu naglas ušlo, da je vsega kriv sosed 7. ekspr., z dajalnikom usmeriti se, kamor ni zaželeno: pogled ji je pogosto ušel na cesto 8. ekspr., z dajalnikom, navadno z nikalnico opaziti, zaznati: kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost / ni jim ušlo, da je nekaj narobe / njenim očem, njenemu pogledu nič ne uide / ne uide mu nobena beseda ničesar ne presliši ● ekspr. hiša je ušla plamenu ni zgorela; evfem. deset let mu ne uide obsojen bo na deset let zapora; ekspr. misli so ji ušle k fantu pomislila je nanj; ekspr. zanima ga, ali bo park ušel sekiri ali bodo v parku posekali drevje; ekspr. ušle so ji solze zajokala je proti svoji volji; pog., ekspr. srce mu je ušlo v hlače zbal se je, izgubil pogum; ekspr. zmaga mu ne bo ušla zmagal bo; ekspr. hitro se je preoblekel, da bi ušel pljučnici da ne bi zbolel za pljučnico; pog. to mu je ušlo iz glave, iz spomina tega se ne spomni več; evfem. otroku je ušlo (v hlače) je opravil malo, veliko potrebo; ekspr. vlak ji je ušel pred nosom je odpeljal, ko je bila že blizu; ekspr. pri pregledovanju mu je ušlo nekaj napak je spregledal ♪
  21.      újčkati  -am nedov. (ȗ) s premikanjem lastnega telesa gugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost: ujčkati dojenčka, otroka / ujčkati na kolenih, rokah; pren. dolgo ujčkati besedo, misel v srcu ∙ ekspr. doma jih niso preveč ujčkali razvajali újčkati se ekspr. gugati se (na gugalnici): ujčkati se pod drevesom ♪
  22.      ujéda  -e ž (ẹ̄) 1. ptica z navadno ukrivljenim, ostrim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami, z manjšimi sesalci: kragulj, postovka, jastrebi in druge ujede; kričati, vreščati kot ujeda / ptica ujeda 2. ekspr. kdor komu kaj neusmiljeno, brezobzirno jemlje: ta ujeda je kmalu začela izterjevati dolgove ● redko ona je prijazna, on pa je ujeda ujedljivec ♪
  23.      ujédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ujedati: naredi tako, da ne bo ujedanja v hiši / njegovih ujedanj nočem več poslušati / ujedanje bolh, stenic ♪
  24.      ujédati  -am nedov. (ẹ́) 1. ekspr. prizadevati si z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: že ves večer me ujeda; ujedati koga pred drugimi / z besedami ujedati koga 2. star. pikati: ujedale so jih bolhe, stenice 3. star. objedati, uničevati: črv ujeda poljske pridelke; trtna uš ujeda vinograde 4. star. gristi, boleti: ta misel me ujeda; brezoseb. ujedalo jih je, da jim je ušel / žalost mu ujeda srce ● star. dim ujeda ščemi, peče v oči; zastar. sovražniki sami sebe ujedajo slabijo, uničujejo; star. ujeda ga po trebuhu ima krčevite bolečine v trebuhu ujédati se ekspr. 1. razburjati se, jeziti se: ko bo to izvedel, se bo še bolj ujedal; ujedati se zaradi počasnosti koga; ujedati se na koga, nad kom / ujedati se v članku / še ti pojdi stran, se je ujedal 2. prepirati se, prerekati se: celo uro sta se ujedala ♪
  25.      ujémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ujemati: ujemanje žog / ujemanje barv, zvokov / ujemanje besed na koncu vrstic / ujemanje dejstev, računov; ujemanje misli s stvarjo / po tem dogodku je bilo njunega ujemanja konec ♦ lingv. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi ♪

   8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA