Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (851-875)


  1.      stósvéčen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) poljud. stovaten: v sobi sta svetili dve stosvečni žarnici ♪
  2.      strádavec  -vca m (á) 1. ekspr. revež, siromak: to so ubogi stradavci 2. nar. lakota: povsod je bil stradavec ♪
  3.      strahljívec  -vca m (ȋ) star. boječ, bojazljiv človek: v četi ni bilo strahljivcev; imeti koga za strahljivca ♪
  4.      strahopezdljívec  -vca [pǝz] m (ȋ) vulg. strahopeten, bojazljiv človek: bil je ničvreden strahopezdljivec ♪
  5.      strašljívec  -vca m (ȋ) ekspr. boječ, bojazljiv človek: imajo ga za strašljivca ♪
  6.      streljávec  -vca m (ȃ) star. strelec: v gozdičku so se utaborili streljavci ♪
  7.      stremljívec  -vca m (ȋ) knjiž. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: med kolegi je veljal za stremljivca ♪
  8.      strmoglávec  -vca m (ȃ) med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem: mesto so bombardirali nemški strmoglavci / bombnik strmoglavec ♪
  9.      sumljívec  -vca m (ȋ) 1. kdor (rad) sumi: sumljivcu je bilo dovolj, da ju je videl skupaj 2. ekspr. sumljiv človek: neki sumljivci se potikajo okoli skladišča; zapreti sumljivca ♪
  10.      suróvec  -vca m (ọ̑) 1. teh. kos materiala, namenjen za predelavo ali obdelavo: popiliti surovce 2. ekspr. surov človek: bala se je tega surovca ♪
  11.      svátovec  -vca m (á) zastar. svat: vriskanje veselih svatovcev ♪
  12.      svéča  -e ž (ẹ́) svetilo iz voska ali vosku podobne snovi s stenjem v sredi: sveča gori, ugasne; delati sveče; prižgati, upihniti svečo; debela, dolga, tanka sveča; lojena, parafinska, voščena sveča; plamen, soj sveče; biti raven kot sveča / delati pri sveči // kar je po obliki temu podobno: s streh so visele ledene sveče; ekspr. na kostanjih so cvetele sveče / ekspr. sveče pod nosom sta si brisala kar z rokavom sluz, smrkelj ● evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; žarg., šport. narediti svečo stojo na lopaticah ◊ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; fiz. sveča enota za merjenje svetilnosti; kandela; rel. velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa ♪
  13.      svečàn  tudi svečán -ána tudi svéčan -a m (ȁ á; ȃ; ẹ́) star. februar: letošnjega svečana je bilo zelo hladno ♪
  14.      svečán  -a -o prid. (á) 1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: svečani akt ustanovitve akademije; povabilo na svečani sprejem slovesni sprejem; svečana podelitev priznanj / svečana krstna predstava / svečano kosilo // ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo; slovesen: svečana obljuba / svečana izjava 2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: svečan nastop; svečano občutje, razpoloženje; vse je bilo zelo svečano / svečani trenutki; njegov glas je bil tih in svečan; pren., ekspr. svečana tišina gozda 3. namenjen, predpisan za posebne prilike: svečana uniforma; ovratnik pri svečanem oblačilu / obleka za svečane prilike ∙ ekspr. danes je posebno svečana svečano oblečena svečáno prisl.: svečano se obleči; svečano okrašena dvorana ♪
  15.      svečánost  -i ž (á) 1. prireditev, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: pripraviti veliko svečanost; to obleko nosi samo ob svečanostih; svečanost ob podelitvi nagrad / pogrebna, spominska svečanost 2. lastnost, značilnost svečanega: svečanost dogodka; ekspr. zavedati se svečanosti trenutka ♪
  16.      svečánov  tudi svéčanov -a -o prid. (ā; ẹ́) star. februarski: mrzlo svečanovo jutro ♪
  17.      svečár  tudi svéčar -ja m (á; ẹ̑) izdelovalec ali prodajalec sveč: kupiti sveče pri svečarju ♪
  18.      svečárna  -e ž (ȃ) prostor, obrat za izdelovanje sveč: svečarna in milarna ♪
  19.      svečárstvo  -a s (ȃ) obrt za izdelovanje sveč: lectarstvo in svečarstvo ♪
  20.      svečáva  -e ž (ȃ) star. razsvetljava: ostal je brez svečave in kurjave; slaba svečava / plinska svečava / ob taki svečavi si boš pokvaril oči // svetloba: stene je obsijala medla svečava; svečava zvezd ♪
  21.      svéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na svečo: svetloba svečnega plamena / svečno stojalo ∙ poljud. 75-svečna žarnica 75-vatna ♪
  22.      svečeníca  -e ž (í) ženska oblika od svečenik: svečenice so varovale sveti ogenj ∙ evfem. svečenica ljubezni vlačuga, prostitutka ♪
  23.      svečeník  -a m (í) kdor opravlja obrede, molitve v čast bogu, bogovom: svečenik polaga dar na oltar; staroegiptovski svečeniki / veliki svečenik; pren., ekspr. svečenik nove ideologije // star. duhovnik: ponosna je bila na sina svečenika ♪
  24.      svečeníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svečenike: svečeniška halja / svečeniška služba ♪
  25.      svečeníštvo  -a s (ȋ) 1. svečeniki: vladajočemu razredu je pripadalo tudi svečeništvo 2. redko svečeniški stan: znamenja svečeništva ● star. praznovati petdesetletnico svečeništva duhovništva ♪

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA