Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (835-859)
- sòupravljávec -vca m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom upravljavec česa: delavci so soupravljavci proizvodnih sredstev ♪
- sóvec -vca m (ọ̄) bot. močvirska ali vodna rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Oenanthe: vodni sovec ♪
- spártakovec -vca m (ȃ) med prvo svetovno vojno pristaš levega revolucionarnega krila nemške socialnodemokratske stranke: upor spartakovcev ♪
- spogledljívec -vca m (ȋ) ekspr. spogledljiv človek: on je velik spogledljivec ♪
- spravljívec -vca m (ȋ) ekspr. spravljiv človek: postati spravljivec / politični spravljivci // kdor spravlja, pomirja: bil je spravljivec med očetom in sinom ♪
- spremljávec -vca m (ȃ) star. spremljevalec: poslovila se je od svojega spremljavca ♪
- sramežljívec -vca m (ȋ) ekspr. sramežljiv človek: norčevati se iz pretiranih sramežljivcev; imajo ga za sramežljivca ♪
- srečelóvec -vca m (ọ̑) ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečelovci in iskalci zlata; drzni srečelovci ♪
- srečolóvec -vca m (ọ̑) ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečolovci ♪
- stahánovec -vca m (ȃ) pristaš stahanovstva: postati stahanovec ♪
- stakljívec tudi iztakljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) stika, išče: tak stakljivec vse najde ♪
- staríkavec -vca m (í) ekspr. starikav človek: obraz starikavca ♪
- starinoslóvec -vca m (ọ̑) knjiž. arheolog: izkopavanja vodi znan starinoslovec; zborovanje zgodovinarjev in starinoslovcev ♪
- stávec -vca m (ȃ) tisk. kdor ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje: stavci in korektorji / ročni, strojni stavec ♪
- stókavec -vca m (ọ́) ekspr. kdor (rad) stoka: takih stokavcev ne maramo ♪
- stókovec -vca m (ọ́) nav. mn., zool. najpreprostejši sesalci s stokom, ki ležejo jajca, Monotremata: vrečarji in stokovci ♪
- stósvéčen -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) poljud. stovaten: v sobi sta svetili dve stosvečni žarnici ♪
- strádavec -vca m (á) 1. ekspr. revež, siromak: to so ubogi stradavci 2. nar. lakota: povsod je bil stradavec ♪
- strahljívec -vca m (ȋ) star. boječ, bojazljiv človek: v četi ni bilo strahljivcev; imeti koga za strahljivca ♪
- strahopezdljívec -vca [pǝz] m (ȋ) vulg. strahopeten, bojazljiv človek: bil je ničvreden strahopezdljivec ♪
- strašljívec -vca m (ȋ) ekspr. boječ, bojazljiv človek: imajo ga za strašljivca ♪
- streljávec -vca m (ȃ) star. strelec: v gozdičku so se utaborili streljavci ♪
- stremljívec -vca m (ȋ) knjiž. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: med kolegi je veljal za stremljivca ♪
- strmoglávec -vca m (ȃ) med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem: mesto so bombardirali nemški strmoglavci / bombnik strmoglavec ♪
- sumljívec -vca m (ȋ) 1. kdor (rad) sumi: sumljivcu je bilo dovolj, da ju je videl skupaj 2. ekspr. sumljiv človek: neki sumljivci se potikajo okoli skladišča; zapreti sumljivca ♪
710 735 760 785 810 835 860 885 910 935