Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (810-834)
- skvéčenost -i ž (ẹ̑) ekspr. izmaličenost, iznakaženost: skvečenost nog in rok ♪
- skvéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. izmaličiti, iznakaziti: skvečiti komu nos / skvečiti podobo sveta skvéčen -a -o: skvečena glava, roka ♪
- slávec -vca m (á) rjavkasta, po trebuhu belkasta ptica pevka z rjavo rdečim repom: slavec drobi, žvrgoli; poslušati petje slavcev ♪
- slezénovec -vca m (ẹ̑) bot. divja ali okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti, Malva: slez in slezenovec / gozdni, ostrolistni slezenovec ♪
- slínavec -vca m (í) slabš. mlad, nedorasel fant: kdo bo poslušal tega slinavca ♪
- slívovec -vca m (í) redko slivovka: brinovec in slivovec ♪
- sljúdovec -vca m (ú) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik: gnajs in sljudovec ♪
- slóvstvece in slóvstevce -a [vǝc; tǝv] s (ọ̑) ekspr. manjšalnica od slovstvo: zgodnja dela našega slovstveca ♪
- smejávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor se (rad) smeje: smejavec je zabaval vso družbo ♪
- smókvovec -vca m (ọ̑) nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad smokvovcev ♪
- smôlovec -vca m (ó) nar. koroško 1. brinov grm: skriti se za smolovcem 2. brinovec: postregel jim je s smolovcem ♪
- smradljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor povzroča smrad: napoditi smradljivce iz sobe ♪
- smrčávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor smrči: zaradi dveh smrčavcev nihče v sobi ni mogel spati ♪
- smrdljívec -vca m (ȋ) 1. ekspr. kdor smrdi: odmakniti se od smrdljivca 2. slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: ta smrdljivec ne bo hodil z nami 3. star. petrolej: naliti smrdljivec v petrolejko ● zastar. popili so skoraj pol litra smrdljivca žganja ♪
- smrékovec -vca m (ẹ́) 1. redko smrekov gozd: hoditi po smrekovcu 2. čeb. smrekov med: hojevec in smrekovec ♪
- smŕkavec -vca m (ŕ) slabš. razposajen, objesten nedorasel fant: kateri smrkavec je to naredil; jezil se je na smrkavce, ki so mu izpustili zračnico / kot psovka smrkavec nesramni // ekspr. nedorasel fant sploh: takrat sem bil še smrkavec; njegov sin je smrkavec petnajstih let ♪
- smrtoglávec -vca m (ȃ) zool. nočni metulj, ki ima na oprsju svetle lise v obliki mrtvaške glave, Acherontia atropos ♪
- snegolóvec -vca m (ọ̑) redko snegolov: na strehi ni snegolovca ♪
- sòdélavec -vca m (ȍ-ẹ́) knjiž. tovariš, kolega: ob izmeni je predal stroj sodelavcu ♪
- sodélavec -vca m (ẹ́) 1. oseba v razmerju do druge osebe, kateri pomaga pri kaki dejavnosti, nalogi: dati navodila sodelavcem; odkriti s sodelavci ostanke stare naselbine; pri izdelavi načrta je imel številne sodelavce / odkrivati okupatorjeve sodelavce; sodelavci Osvobodilne fronte 2. delavec v razmerju do delovne organizacije, s katero je v določenem delovnem razmerju: iskati, pridobiti, zaposliti nove sodelavce; sodelavci radia, univerze / honorarni sodelavec; poslovni sodelavec; strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki opravlja strokovno-raziskovalna dela s svojega področja; višji strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del;
znanstveni sodelavec delavec z doktoratom, ki samostojno znanstveno raziskuje ali vodi raziskovalne skupine // oseba v razmerju do dela, zlasti tiskanega, pri katerem je udeležena: sodelavci enciklopedije; v članku je predstavil sodelavce revije; sestanek uredniškega odbora s sodelavci / sodelavci filma ♪
- sòkrívec -vca m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom kriv česa: iskati, kaznovati sokrivce; sokrivci pretepa / sokrivec umora ♦ jur. sokrivec kaznivega dejanja ♪
- solzávec -vca [u̯z] m (ȃ) knjiž., ekspr. pretirano čustven človek: nič ne bo storil, ker ni odločen človek, ampak solzavec ♪
- solzívec -vca [u̯z] m (ȋ) voj. bojni plin, ki povzroča solzenje: s solzivcem razganjati demonstrante; bombe, napolnjene s solzivcem ♪
- sòpévec -vca m (ȍ-ẹ́) pevec v razmerju do drugega pevca, s katerim skupaj poje: eden od pevcev vodi, sopevec mu odgovarja / bil je ljubosumen na njene sopevce pri predstavah ♪
- sòpívec -vca m (ȍ-ȋ) pivec v razmerju do drugega pivca, s katerim skupaj pije: ostal je trezen, njegovi sopivci pa so že onemogli sloneli na mizi / bili so pogostni sopivci ♪
685 710 735 760 785 810 835 860 885 910