Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (735-759)


  1.      privoščljívec  -vca m (ȋ) nav. ekspr. privoščljiv človek: nevoščljivci in privoščljivci ♪
  2.      prizemníkovec  -vca m (í) nar. debelejša palica, navadno odrezana pri zemlji: tepsti s prizemnikovcem ♪
  3.      problémovec  -vca m (ẹ̑) sodelavec revije Problemi: članki, razprave problemovcev ♪
  4.      prótitánkovec  -vca m (ọ̑-ȃ) žarg., voj. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke ♪
  5.      pršívec  -vca m (ȋ) redko pršič: zapadlo je trideset centimetrov pršivca ♪
  6.      pŕvec  -vca m (ȓ) čeb. prvi roj čebelje družine: močen prvec ♪
  7.      psoglávec  -vca m (ȃ) 1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi ♪
  8.      ptičeslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. strokovnjak za ptičeslovje; ornitolog: ugotovitve ptičeslovcev ♪
  9.      púhavec  -vca m (ȗ) ekspr. puhast ptičji mladič: puhavce hranita samec in samica / mladiči puhavci ◊ bot. puhasti hrast ♪
  10.      puhloglávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor zelo malo ali nič ne ve: smešiti puhloglavce ♪
  11.      punkovec  tudi pankovec -vca [pán-] m (ȃ) pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem nepodrejanju veljavnim družbenim normam: slovenski punkovci; oblačila punkovcev; skupina punkovcev ♪
  12.      pustolóvec  -vca m (ọ̑) kdor išče, ljubi pustolovščine: po svoji naravi je nemirnež in pustolovec; mladostni pustolovec // slabš. kdor se loti nevarnih, tveganih dejanj: politični pustolovci ♪
  13.      puščávec  -vca m (ȃ) knjiž. 1. puščavnik: življenje puščavca / ne bodi tak puščavec samotar 2. redko prebivalec puščave: nomadski puščavci ♪
  14.      rádičevec  -vca m (ȃ) zgod. član hrvatske kmečke stranke, imenovan po politiku Stjepanu Radiću: radičevci in frankovci ♪
  15.      radožívec  -vca m (ȋ) knjiž. radoživ človek: njegov prijatelj je pravi radoživec ♪
  16.      rájhovec  -vca m (ȃ) nav. slabš. nemški državljan, živeč v mejah Nemčije pred letom 1938: rajhovci in besarabski Nemci ♪
  17.      rákavec  -vca m (á) ekspr. rakav človek: zdraviti rakavce; bolnica za rakavce ♪
  18.      rakítovec  -vca m (í) bot. trnat grm s črtalastimi listi, rjavkastimi cveti in oranžnimi plodovi, Hippophae rhamnoides: z rakitovci porasel travnik / nabirati rakitovec ♪
  19.      ráskavec  -vca m (á) knjiž. zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla, za brušenje, glajenje lesa; stekleni papir: obrusiti, zgladiti rob odžagane deske z raskavcem / papir raskavec ♪
  20.      rastlinoslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. botanik: te rastline vzbujajo pozornost rastlinoslovcev ♪
  21.      razburljívec  -vca m (ȋ) ekspr. razburljiv človek: s takim razburljivcem se je težko pogovarjati ♪
  22.      razčlovéčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razčlovečiti: roman prikazuje razčlovečenje človeške družbe; razčlovečenje zdravniške etike v nacistični Nemčiji; boj proti razčlovečenju ♪
  23.      razčlovéčenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razčlovečenega: razčlovečenost sodobne potrošniške družbe / film prikazuje nasilje in razčlovečenost ♪
  24.      razčlovečeváti  -újem nedov. (á ȗ) odvzemati, odstranjevati človeške vrednote, dostojanstvo: vojne človeštvo razčlovečujejo razčlovečujóč -a -e: razčlovečujoče posledice potrošniške miselnosti ♪
  25.      razčlovéčiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo: potrošniška miselnost človeka razčloveči / razčlovečiti odnose med ljudmi / delo ob tekočem traku lahko človeka razčloveči razčlovéčen -a -o: razčlovečen človek; razčlovečena družba ♪

   610 635 660 685 710 735 760 785 810 835  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA