Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (685-709)



  1.      povéčati  -am dov. (ẹ̑) 1. narediti večje, obsežnejše: povečati igrišče; oteklina se je povečala // narediti, povzročiti, da je kaj videti večje: vodoravni vzorec prostor navidezno zniža in poveča // narediti kaj enakega, vendar večjih razsežnosti: povečati kroj; povečati sliko 2. narediti, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: povečati izvoz; produktivnost se je povečala / število šol se je petkrat povečalo b) glede na možni razpon: povečati cene, kvaliteto / povečati koncentracijo, odpornost c) glede na intenzivnost: to je povečalo nemir; njena malodušnost se je ob tem dogodku še povečala povéčan -a -o: povečan krvni pritisk; povečana hitrost; na steni visi njegova povečana slika; za deset odstotkov povečana zmogljivost tovarne
  2.      povečáva  -e ž () glagolnik od povečati: povečava slike / povečava proizvodnje povečanjefiz. razmerje med dolžino slike in dolžino predmeta; razmerje med tangensom kota, pod katerim vidimo predmet skozi optično napravo, in tangensom kota, pod katerim vidimo ta predmet s prostim očesom
  3.      povečávanje  -a s () povečevanje: povečavanje izvoza / povečavanje števila članov
  4.      povečávati  -am nedov. () povečevati: povečavati proizvodnjo / hitrosti ni mogoče poljubno povečavati / pisma so njeno potrtost še povečavala
  5.      povéček  -čka m (ẹ̑) redko količina, vrednost, za katero se kaj poveča; povečanje: ugotoviti poveček
  6.      povečérek  -rka m (ẹ̑) redko 1. manjši obrok hrane, ki se je pozno zvečer: po ličkanju jim je gospodinja prinesla povečerek 2. kar se je po večerji: ponuditi gostom povečerek
  7.      povečéren  -rna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čas po večerji: povečerni sprehodi / povečerno razpoloženje
  8.      povečérjati  -am dov. (ẹ̑) pojesti večerjo: pravkar so povečerjali / nahitro je povečerjal suho hrano pojedel za večerjo
  9.      povečérje  -a s (ẹ̑) voj. čas od večerje do spanja: dežurati do povečerja
  10.      povečérka  -e ž (ẹ̑) nar. kar se je po večerji: dobra povečerka
  11.      povečeválen  -lna -o prid. () ki poveča, povečuje: povečevalna naprava / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari
  12.      povečeválnik  -a m () 1. fot. optična priprava za povečavo posnetka z negativa: kupiti najnovejši povečevalnik 2. redko povečevalno steklo, lupa: pogledati predmet pod povečevalnikom
  13.      povečevánje  -a s () glagolnik od povečevati: povečevanje prostora / povečevanje slik / povečevanje osebnih dohodkov / povečevanje zanimanja za to problematiko
  14.      povečeváti  -újem nedov.) 1. delati večje, obsežnejše: prostor je mogoče povečevati in zmanjševati s premakljivimi stenami // delati kaj enakega, vendar večjih razsežnosti: povečevati fotografije 2. delati, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: povečevati izvoz; proizvodnja se je le neznatno povečevala / število članov se povečuje b) glede na možni razpon: povečevati kvaliteto, vstopnino c) glede na intenzivnost: s svojim ravnanjem je povečeval njihov odpor
  15.      povečíni  in po večíni prisl. (í) v (veliki) večini: hiše so povečini lesene; posestvo ima sto hektarov obdelovalne zemlje, povečini vinogradov / to so povečini tovarniški delavci / mikrobi ostanejo na površini povečini le kratek čas navadno; prim. večina
  16.      pozabljívec  -vca m () ekspr. kdor (rad) pozablja: fant je pozabljivec
  17.      poželjívec  -vca m () knjiž., ekspr. poželjiv človek: bil je znan poželjivec
  18.      požvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) krajši čas žvečiti: zalogaj je malo požvečil in požrl ∙ ekspr. v naglici je požvečil kos pečenke pojedel
  19.      právec  -vca m () zastar. smer: določiti pravec gibanja ladje / dati nov pravec zunanji politiki; moderni pravci v literaturi
  20.      právéčen  -čna -o prid. (-ẹ̄) knjiž. večen: pravečno iskanje resnice / pravečna moč ljubezni
  21.      pravoslávec  -vca m () pripadnik pravoslavne vere: katoličani in pravoslavci
  22.      pravoslóvec  -vca m (ọ̑) zastar. pravnik: profesorji in pravoslovci / pravoslovec prvega letnika slušatelj prava
  23.      praznoglávec  -vca m () praznoglav človek: zaničevati praznoglavce; domišljavi praznoglavci
  24.      prèddélavec  -vca m (-ẹ́) vodja skupine delavcev, s katerimi opravlja isto delo zlasti v neposredni proizvodnji: sprejeti preddelavca za skladišče; preddelavec v opekarni
  25.      predívec  -vca m () bot. zdravilna rastlina z jajčastimi listi in drobnimi belimi cveti, Linum catharticum: na travniku raste predivec / čaj iz posušenega predivca

   560 585 610 635 660 685 710 735 760 785  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA