Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (660-684)


  1.      ponàjveč  tudi ponájveč in ponàjvèč tudi ponájvèč prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) knjiž. večinoma, povečini: ponajveč zahaja v kavarno; v teh krajih je dosti rokodelcev, ponajveč zidarjev ♪
  2.      ponàjvečkrat  tudi ponájvečkrat in ponàjvèčkrat tudi ponájvèčkrat prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) knjiž., redko večinoma, povečini: take stavbe se ponajvečkrat podrejo ♪
  3.      ponavljávec  -vca m (ȃ) 1. učenec, ki ponavlja razred: v prvem razredu je precej ponavljavcev; število ponavljavcev je padlo 2. kdor kaj ponavlja: plezalna pot je za ponavljavce lažja; ponavljavci političnih gesel ♪
  4.      poniglávec  in poníglavec -vca m (ȃ; ȋ) knjiž. potuhnjen, hinavski človek: jezilo ga je, da o tem odločajo sami prebrisani poniglavci ∙ knjiž. mati je težko vzgajala svojega malega poniglavca nagajivca, navihanca ♪
  5.      popadljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) grize, napada z zobmi: nekatere živali so pravi popadljivci ♪
  6.      popravljávec  -vca m (ȃ) kdor (poklicno) kaj popravlja: popravljavec ni mogel popraviti pralnega stroja; popravljavec glasbil / popravljavec je slogovne napake spregledal; ekspr. popravljavec nazorov ♪
  7.      pôprovec  -vca m (ó) tropska rastlina, katere posušeno seme ali plodovi se uporabljajo kot začimba: seme poprovca ◊ bot. vodni poprovci močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae ♪
  8.      porogljívec  -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor je porogljiv: ni se menil za pripombe porogljivcev ♪
  9.      pórtovec  -vca m (ọ̑) knjiž. portsko vino: odpreti steklenico portovca ♪
  10.      poséstvece  in poséstevce -a [vǝc; tǝv] s (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od posestvo: obdelovati posestvece; podedovati čedno posestvece ♪
  11.      posmehljívec  -vca m (ȋ) posmehljiv človek: ni se menil za besedičenje posmehljivcev ♪
  12.      pospravljávec  -vca m (ȃ) kdor pospravlja: določili so pospravljavce postelj in prinašalce hrane ♪
  13.      postavljávec  -vca m (ȃ) kdor kaj postavlja: bil je postavljavec kulis v gledališču / iščejo postavljavca kegljev za dve uri dnevno / postavljavci novega naselja / postavljavci norm, rokov, zahtev; publ. postavljavci razstave prireditelji, pripravljavci ♪
  14.      posvéčati  -am nedov. (ẹ́) 1. izražati čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: vse pesmi je posvečal njej / delo je posvečal spominu svojega učitelja b) z zapisom v lastnem umetniškem, znanstvenem delu: knjige je posvečal navadno materi // obravnavati v besedilu, knjigi: večino svojih razprav posveča vprašanju manjšin 2. nav. ekspr. delati, da je kdo deležen česa: svoj čas je posvečala otrokom; vse svoje moči je posvečal izobraževanju // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posveča ji dosti ljubezni; temu problemu posvečajo premalo skrbi 3. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: kapelice so posvečali raznim svetnikom // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določati a) koga za cerkveno službo: škof je posvečal b) kaj za cerkveno rabo: posvečati cerkve, oltarje ● knjiž. samo njega posveča v svoje težave mu jih razkriva, zaupa posvéčati se ekspr. ukvarjati se: posveča se zlasti filozofiji / premalo se posveča družini / založba se posveča izdajanju klasikov izdaja klasike ♪
  15.      posvečênec  -nca m (é) rel. kdor je posvečen ♪
  16.      posvečênje  -a s (é) glagolnik od posvetiti, blagosloviti: asistirati pri posvečenju / mašniško posvečenje šesti od sedmih zakramentov katoliške cerkve ♪
  17.      posvečênost  -i ž (é) rel. lastnost, značilnost posvečenega: posvečenost prostora; pren., knjiž. posvečenost pesniškega poklica ♪
  18.      posvečeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) rel. kdor posvečuje: posvečevalec duhovnikov ♪
  19.      posvečevánje  -a s (ȃ) glagolnik od posvečevati: posvečevanje duhovnikov / posvečevanje oltarjev ♪
  20.      posvečeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: oltarje so posvečevali različnim svetnikom // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določati a) koga za cerkveno službo: škof je posvečeval b) kaj za cerkveno rabo: posvečevati cerkve, zvonove 2. star. posvečati, poklanjati: posvečeval ji je vse pesmi / časopis posvečuje veliko prostora polemikam / prosti čas posvečuje športu / vse življenje posvečuje delu; precej časa se posvečuje branju ● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo ◊ rel. posvečevati nedelje ravnati se ob nedeljah po cerkvenih navodilih, predpisih ♪
  21.      potapljávec  -vca m (ȃ) redko potapljač: potapljavci so raziskali ladijske razbitine / ponirki so dobri potapljavci ♦ zool. potapljavci srednje velike ptice, ki se potapljajo, dobro plavajo in slabo letijo, Podicipediformes ♪
  22.      pótovec  -vca m (ọ̄) nekdaj moški, ki hodi iz kraja v kraj, da izpolnjuje naročila: zdravila iz mesta mu je prinesel potovec; biti za potovca ♪
  23.      povečálen  -lna -o prid. (ȃ) redko povečevalen: povečalna naprava / gledati skozi povečalno steklo ♪
  24.      povečálo  -a s (á) knjiž. povečevalno steklo, lupa: opazovati cvet skozi povečalo, s povečalom ♪
  25.      povéčanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od povečati: povečanje igrišča / petodstotno povečanje uvoza / hitro povečanje nezaposlenosti // količina, vrednost, za katero se kaj poveča: izračunati, ugotoviti povečanje ♪

   535 560 585 610 635 660 685 710 735 760  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA