Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (6.485-6.509)


  1.      prestáva  -e ž (ȃ) 1. nav. mn., avt., strojn. mehanizem, sestavljen iz zobnikov, ki omogoča spreminjanje vrtilne hitrosti: žensko kolo s prestavami / avtomobil ima štiri prestave ∙ žarg., avt. prestave so zaškrtale zobniki v menjalniku 2. avt. položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi: menjati prestavo; prilagoditi prestavo hitrosti; avtomobil ne vozi dobro, ker ni v pravi prestavi / dati v prvo prestavo; voziti v tretji prestavi; prestave so sinhronizirane 3. star. prevod: prestava v nemški jezik; dobra prestava 4. zastar. premestitev, prestavitev: zagrozili so mu s prestavo ◊ elektr. prestava razmerje med napetostma visokonapetostnega in nizkonapetostnega navitja v transformatorju; muz. prestava akorda akord, v katerem se eden ali več tonov osnovnega akorda prestavi za oktavo više; strojn. prestava razmerje vrtilnih hitrosti gnane in gonilne gredi ♪
  2.      prestávljati  -am nedov., stil. prestavljájte; stil. prestavljála (á) 1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestavljati lonce, stole / prestavljati mejnike / od razburjenja je prestavljal noge ♦ čeb. dajati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje 2. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: pogosto so ga prestavljali 3. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestavljati praznovanje / prestavljati čas odhoda 4. avt. s premikanjem prestavne ročice povzročati spremembo hitrosti motornega vozila: zaradi klanca je moral večkrat prestavljati 5. star. prevajati (v drug jezik): prestavljati iz angleščine v slovenščino ● ekspr. bil je močen, da bi gore prestavljal zelo; ekspr. bil je zelo utrujen in je komaj prestavljal noge hodil; ekspr. reka večkrat prestavlja strugo spreminja, menjava; ekspr. vse dopoldne ne delam drugega, kot lonce prestavljam kuham ♪
  3.      prestíž  -a m (ȋ) knjiž. ugled, veljava koga v primeri z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost: njegov prestiž se je po tem dogodku povečal; to mu daje prestiž; boj za prestiž / družbeni, gospodarski, politični, vojaški prestiž; ta država ima tehnični prestiž v zraku / tako zahteva prestiž poklica ♪
  4.      prestížen  -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prestiž: prestižni položaj / prestižni boj med voditelji / prestižni razlogi; to je prestižno vprašanje / imeti prestižni avtomobil avtomobil, ki je v skladu z ugledom, ki povečuje ugled lastnika ♪
  5.      prêstol  -óla in -ôla m (é ọ́, ó) 1. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti: kralj je vstal s prestola; slonokoščen, zlat prestol z baldahinom; sedi kot na prestolu mogočno, oblastno / papež je sedel na prestolu / ekspr. kipar je upodobil Cervantesa, kako sedi na prestolu 2. nav. ekspr. vladar, dvor: zaprli so jih, ker so grozili prestolu; to srečanje je pomembno za državo in za prestol // vladarska oblast, vladarski položaj: kralju se prestol precej maje; odpovedati se prestolu; moč prestola se je v bolj oddaljenih pokrajinah hitro manjšala; boj za prestol / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / pahniti, vreči kralja s prestola 3. navadno s prilastkom položaj, mesto predstojnika, voditelja, kot ga označuje prilastek: na papeškem prestolu je bilo največ Italijanov; škofovski prestol se je izpraznil // ekspr. najvišji, najuglednejši položaj, mesto v kaki dejavnosti sploh: na šahovskem prestolu ga je zamenjal Aljehin / v smučarskih skokih so Finci potisnili, vrgli s prestola Norvežane ● ekspr. revolucije so podirale prestole so odpravljale monarhije; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. zaljubil se je vanjo in jo posadil na prestol poleg sebe jo je naredil za sebi enakovredno; ekspr. na prestol je prišel, sedel, ko mu je bilo dvajset let zavladal je; ekspr. na prestolu je sedel le eno leto vladal je; publ. šah je izgubil pavji prestol prenehal biti vladar v Iranu ♪
  6.      prestopíti  in prestópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice // priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo 2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani moraš prestopiti; prestopiti z enega letala na drugo, z vlaka na avtobus; do tukaj sem dvakrat prestopil 3. s predlogom spremeniti, menjati a) okolje glede na delovanje, aktivnost: iz tega kluba je več nogometašev prestopilo k Olimpiji; prestopiti na drugo šolo / vsa skupina je prestopila k partizanom; prestopiti na stran zaveznikov b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: prestopiti v protestantsko vero / prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor 4. nav. ekspr. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti: nobenega sporazuma ni prestopil; prestopiti pravilo, zakon 5. redko preseči: temperatura tam večkrat prestopi trideset stopinj Celzija / prestopiti pooblastila ● reka je prestopila bregove tekoč čez rob se je pojavila na razmeroma veliki površini; prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem ◊ šport. igralec je prestopil stopil na igrišču čez črto, do katere se sme iti, gibati prestopíti se in prestópiti se prenesti težo telesa z ene noge na drugo: ni se mogel prestopiti; previdno, v zadregi se je prestopil // narediti korak: prestopil se je in stopil v lužo / ekspr. prestopi se od vrat umakni se / ekspr. samo za korak se je prestopila premaknila ● ekspr. prestopi se malo hitreje hodi, pojdi prestopívši zastar.: prestopivši prag, je začudeno obstal ♪
  7.      prestrahopéten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. preveč strahopeten, bojazljiv: za kaj takega je prestrahopeten / prestrahopetno dejanje ♪
  8.      prestrášen  stil. prestrašán -strášna -o tudi -ó prid. (á ȃ á) preveč strášen: ta dan je bil prestrašen, da bi ga pozabil ♪
  9.      prestràšen  in prestrášen -šna -o prid. (ȁ; ā) 1. preveč stràšen: novica je bila prestrašna, da bi ji verjel 2. ekspr. stràšen: prestrašne bolečine ♪
  10.      prestrezálo  -a s (á) agr. del priprave, stroja, s katerim se zajame, loči pridelek pri spravilu ali dodelavi: večina izkopalnikov ima prestrezala raznih oblik; kosilnica s prestrezalom ♪
  11.      prestŕm  -a -o stil. -ó prid. (r̄ ŕ) preveč strm: prestrm breg, klanec; prestrma cesta prestŕmo tudi prestrmó prisl.: pot se obrne prestrmo navzgor / v povedni rabi prestrmo je, da bi se dalo pripeljati do tja ♪
  12.      prestróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) preveč strog: prestrogi starši / prestrog kritik / prestroga sodba ♪
  13.      presúh  -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú) preveč suh: presuha krma / presuh svet / dekle je presuho ♪
  14.      presúkati  -am in -súčem dov., tudi presukájte; tudi presukála (ú) 1. preveč sesukati: presukati nit; presukati sukanec 2. star. obrniti: topničarji so presukali top; presukati se na drugo stran / veter se je presukal / navadno s prislovnim določilom: presukati misli na druge stvari; presukali so pogovor na cene 3. ekspr. preobrniti, spremeniti: presukal je naše izjave; presukati laž v resnico / presukati položaj v državi / dramo bo treba še nekoliko presukati predelati, preoblikovati ● ekspr. pošteno so ga presukali ogoljufali presúkati se ekspr., navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: razpoloženje se je kmalu presukalo; stvari so se presukale na bolje / vreme se je presukalo spremenilo presúkan -a -o 1. deležnik od presukati: presukani kažipoti; ta preja je presukana 2. nar. zvit, prebrisan: fant je presukan in podjeten ♪
  15.      presúmpcija  -e ž (ú) knjiž. domneva: potrditi presumpcijo; znanstvena presumpcija / raziskava izhaja iz več natančno določenih presumpcij predpostavk ♦ jur. pravna presumpcija ki je določena s pravno normo, pravna domneva ♪
  16.      presumptíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. domneven: presumptivna avtonomnost / presumptivni krivec ♪
  17.      presunljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost presunljivega: presunljivost joka / ekspr. prihod pomladi se za pesnika ponovi vsako leto z večjo presunljivostjo ♪
  18.      presuròv  -óva -o prid. (ȍ ọ̑) preveč surov, preveč grob: presurov človek; biti presurov do koga / to je presurov dovtip; presurove navade presuróvo prisl.: presurovo ravnati s kom ♪
  19.      presušíti  -ím dov., presúšil (ȋ í) 1. popolnoma, v celoti posušiti: presušiti kruh; presušiti klobase; luže so se v vročini presušile; premaz se je že dobro presušil // po površini posušiti: preden spravijo krompir v klet, ga presušijo; na zraku se česen kmalu dovolj presuši; ustnice se na mrazu presušijo / prst se je dovolj presušila, da se da orati 2. ponovno posušiti: presušiti suho sadje, če se navzame vlage; presušiti vlažno seno, žito / poleti je na soncu presušila vso obleko 3. preveč posušiti: pazi, da perila ne presušiš; detelja se je presušila in se drobi 4. vet. nehati dajati mleko: krava je zaradi brejosti presušila // preh. narediti, da krava neha dajati mleko: presušiti kravo dva meseca pred otelitvijo ● studenec je presušil presahnil; ekspr. presušiti gostilno popiti (skoraj) vso pijačo gostilne ◊ vrtn. presušiti rastlino namenoma je daljši čas ne zalivati presušèn -êna -o: presušen kruh; dobro presušen les; presušene in razpokane ustnice; imeti presušeno grlo ∙ ekspr. daj mi vina, sem čisto presušen zelo žejen ♪
  20.      presúvati  -am tudi -sújem in presuváti -súvam tudi -sújem dov., presúvaj presúvajte in presuvájte; presuvál tudi presúval (ú; á ú) ekspr. s suvanjem doseči veliko, preveliko mero: s škornji ga je presuval ∙ redko presuvati sedlo z bodalom večkrat prebosti presúvati se, in presuváti se preriniti se: komaj sem se presuval skozi množico ♪
  21.      presvét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) preveč svet: bil je presvet za kaj takega / ta ideja je zanj presveta, da bi se ji odpovedal ♦ rel. presveta Trojica ♪
  22.      presvêtel  tudi presvetál -svêtla -o tudi -ó in presvètel -tla -o [ǝu̯; au̯; druga oblika vǝt] prid. (é ȃ é; ǝ̀) 1. preveč svetel: nebo je še presvetlo / presvetla obleka 2. ekspr. zelo svetel: presvetle zvezde; vzšlo je presvetlo sonce ♪
  23.      presvetlíti  -ím dov., presvétli in presvêtli; presvétlil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetliti jajce, pljuča 2. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetlilo veje; blisk je presvetlil temo; pren. ljubezen je presvetlila njegovo noč; radosten žarek je presvetlil naša srca; presvetliti svoj notranji svet z novim nazorom ● ekspr. za trenutek ga je presvetlila dobra misel obšla; ekspr. presvetlilo me je spoznanje spoznal sem ◊ gozd. presvetliti gozd z redčenjem povečati svetlobo v gozdu presvetljèn -êna -o: presvetljene meglice ♪
  24.      presvój  -ôja -e prid. (ọ́ ó) knjiž., redko, navadno v povedni rabi preveč samostojen, preveč neupogljiv: za tako vlogo je presvoj ♪
  25.      prešíbek  stil. prešibák prešíbka -o stil. -ó prid. (í ȃ í) preveč šibek: prešibek otrok; zaradi stradanja v mladosti je bila prešibka / prešibek dražljaj / publ. prešibka udeležba domačih zastopnikov premalo številna ♪

   6.360 6.385 6.410 6.435 6.460 6.485 6.510 6.535 6.560 6.585  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA