Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (6.076-6.100)


  1.      predsinóčnjim  prisl. (ọ̄) raba peša predvčerajšnjim zvečer: že predsinočnjim je prišel domov; nisem ga videl že od predsinočnjim // v noči pred včerajšnjim dnevom: predsinočnjim je padla huda slana ♪
  2.      predsnóči  prisl. (ọ̑) knjiž. predvčerajšnjim zvečer: predsnoči je bil pri nas // v noči pred včerajšnjim dnevom ♪
  3.      predsnóčnji  -a -e prid. (ọ̄) raba peša ki je bil predvčerajšnjim zvečer: predsnočnji dogodek ga je zelo pretresel; sam.: že od predsnočnjega ni jedel ♪
  4.      predsnóčnjim  prisl. (ọ̄) raba peša predvčerajšnjim zvečer: že predsnočnjim je prišel // v noči pred včerajšnjim dnevom: predsnočnjim je bila huda slana ♪
  5.      predsôbje  -a s (ȏ) knjiž. večji prehodni prostor za čakanje, začasno zadrževanje gostov, navadno v velikem poslopju: stopil je v predsobje; čakati v predsobju / predsobje palače ♪
  6.      predstáva  -e ž (ȃ) 1. izvajanje, uprizarjanje odrskega dela pred občinstvom: gledati predstavo; oblikovati, režirati, voditi predstavo; kupiti vstopnice za predstavo / predstava je bila zelo obiskana videlo jo je veliko ljudi / cirkuška, filmska, gledališka, lutkovna predstava / gala predstava; popoldanska, večerna predstava; predstava na prostem / predstava Hamleta drame Hamlet / abonmajska predstava; otvoritvena predstava sezone prva, uvodna / zaradi bolezni je predstava odpadla je ni bilo / predstave (so) ob petnajsti, sedemnajsti, devetnajsti in enaindvajseti uri 2. kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstave se spreminjajo; jasna, nazorna predstava; predstave in zaznave / slušna, vidna predstava; predstava hrapavosti // navadno v zvezi z o kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: imeti čudne, svoje predstave o čem; o vohunstvu imate napačne predstave; ustvariti si predstavo o najnovejši literaturi; izkrivljena, objektivna, subjektivna predstava o svetu / ta cesta ustreza naši predstavi o dobri poti ∙ knjiž. v predstavah se mu je prikazovala podoba matere mislil je na mater ♪
  7.      predstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. z navajanjem imena koga osebno seznaniti s kom: predstaviti prijatelja staršem; predstavil mu je svojo nevesto; predstavili so se drug drugemu / pozabil se je predstaviti; predstaviti se s polnim imenom 2. narediti javno znano kako a) dejavnost koga: režiser je v novem filmu predstavil same mlade igralce; skladatelja bodo predstavili s petimi skladbami; na koncertu se je predstavilo več pevcev / predstavili so se kot amaterji / knjiga predstavi delovanje mlade generacije med revolucijo b) lastnost, lastnosti: ni jih še predstavil; predstavila ga je v najboljši luči / s tem so se predstavili kot dobri poznavalci umetnosti // javno pokazati, razstaviti: predstavili so nov tip avtomobila / na razstavi so obiskovalcem predstavili več vrst strojev predstáviti si povzročiti, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: ta pojav si je težko predstavil; predstavite si, kaj bi to pomenilo za nas predstávljen -a -o: pri kosilu so mi bili vsi predstavljeni; na sliki je predstavljena pesnikova rojstna hiša; slovenski narod je v zgodovini dostojno predstavljen; ti prevodi so bralcem predstavljeni prvič ♪
  8.      predstávljanje  -a s (á) glagolnik od predstavljati: predstavljanje gostov se je hitro končalo; pozdravljanje, predstavljanje in druge formalnosti / umetnost je predstavljanje življenja v njegovi prvobitnosti / ta način predstavljanja narodove zgodovine ni več zadovoljiv / proces mišljenja in predstavljanja; sposobnost prostorskega predstavljanja ♪
  9.      predstávljati  -am nedov. (á) 1. z navajanjem imena koga osebno seznanjati s kom: predstavljala jim je svoje prijatelje; učenci so se predstavljali profesorju 2. delati javno znano kako a) dejavnost koga: v galeriji predstavljajo skupino najmlajših sodobnih slikarjev; zbor se je prvič predstavljal zahtevnejši publiki / pesnik se v svojem delu predstavlja kot bojevnik za pravice naroda nastopa v vlogi bojevnika b) lastnost, lastnosti: zelo natančno jih je predstavljal; s to akcijo se slovenska narodna skupnost predstavlja širšemu okolju // posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: slika predstavlja različne dobe človekovega življenja / tip, kakršnega predstavlja junak Jurčičeve povesti / na maškeradi je predstavljala ciganko 3. imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: republiko predstavljajo z ustavo določeni republiški organi; na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik / on predstavlja zmernejše krilo stranke 4. publ., z oslabljenim pomenom izraža, da kaj je, obstaja: vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce; slaba cesta predstavlja glavno oviro za razvoj trgovine / vsaka od teh knjig predstavlja celoto 5. redko poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem, dramski tekst; igrati: danes predstavljajo Shakespearovega Hamleta predstávljati si povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstavljati si različne predmete // povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: kaj si predstavljaš pod izrazom domovina; predstavljal si je snidenje z domačimi; jaz si to stvar drugače predstavljam; težko, živo si predstavljati / znal si je predstavljati, kako deluje ta stroj / večja prijatelja sva, kot si lahko predstavljaš misliš / v mislih si predstavljati predstavljajóč -a -e: sobo je okrasil s slikami, predstavljajočimi letne čase ♪
  10.      predtém  in predtèm in pred tém in pred tèm prisl. (ẹ̑; ȅ) prej: izid je bil prav tako negotov kakor predtem / še dan predtem sem ga srečal / danes je pesem vsakomur razumljiva, predtem pa so jo imeli za preveč modernistično; prim. ta ♪
  11.      predvájati  -am nedov. (ā) 1. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: predvajati film; predvajati magnetofonski posnetek / predvajati zabavno glasbo / na televiziji pravkar predvajajo oddajo za otroke je na sporedu, jo oddajajo ♦ rad. spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zapise zvoka, slike v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo 2. publ. umetniško poustvarjati javno, pred občinstvom: mnogih oper danes več ne predvajajo; zbor je predvajal nekaj pesmi starih avtorjev / skupina je predvajala moderne plese; predvajati akrobatske vaje izvajati 3. star. prikazovati, demonstrirati: izumitelj je predvajal svoj novi izum predvájan -a -o: razpravljati o predvajanih filmih; predvajana glasba mi ne ugaja ♪
  12.      predvídeti  -im dov. (í ȋ) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov postati prepričan o uresničitvi česa: predvidel je nesrečo; predvideti slabo vreme; tega ni mogoče predvideti / predvideti tok dogodkov 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določiti, upoštevati: predvideti povečanje proizvodnje; v proračunu so predvideli gradnjo nove šole // na osnovi določenih podatkov vnaprej določiti, izračunati: do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvideli predvíden -a -o: vse je potekalo po predvidenem načrtu; za vsak prekršek je predvidena kazen; predvideno povečanje izvoza ♪
  13.      predvidévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od predvidevati: predvidevanja so se izpolnila / predvidevanje nove gradnje / po predvidevanjih bo letošnja proizvodnja večja od lanske ♪
  14.      predvidévati  -am nedov. (ẹ́) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o uresničitvi česa: predvidevati konec vojne; predvidevajo, da se bodo spopadi še nadaljevali / vnaprej predvidevati 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določati, upoštevati: predvidevati gradnjo ceste; načrt predvideva povečanje proizvodnje / za take prekrške predvideva zakon stroge kazni določa predvidévan -a -o: z zakonom predvidevane kazni; predvidevano povečanje izdatkov ♪
  15.      predvídoma  prisl. (ȋ) knjiž. po predvidevanjih, kakor kaže: gradnja bo predvidoma trajala tri leta; pridelka bo predvidoma za četrtino več kakor lani ♪
  16.      prèdznák  -a m (ȅ-ȃ) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojava ◊ mat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti; muz. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino ♪
  17.      preenolíčen  -čna -o prid. (ȋ) preveč enoličen: brez tega bi jim bili večeri preenolični; življenje je tam preenolično / preenolična hrana ♪
  18.      preenostránski  -a -o prid. (á) preveč enostranski: preenostranski razvoj strokovnih sposobnosti; preenostranska vzgoja / preenostranski človek preenostránsko prisl.: preenostransko obravnavati probleme ♪
  19.      prefektúra  -e ž (ȗ) 1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez ♪
  20.      prefín  -a -o prid. (ȋ) 1. preveč fin: kupila si je prefino blago / prefina je za tega človeka / prefin je, da bi to rekel preveč rahločuten, obziren 2. ekspr. zelo fin: občudoval je njene prefine ustnice ♪
  21.      preformírati  -am dov. (ȋ) knjiž. dati čemu drugačno obliko; preoblikovati: osnovno melodijo avtor nato večkrat preformira; zaznave celote se nekoliko preformirajo ♦ voj. preformirati enoto preformíran -a -o: preformirana zgodovinska metoda; preformirano poveljstvo ♪
  22.      prefotografírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti fotografijo slike, fotografije: prefotografirati freske 2. nav. ekspr. večkrat, z več strani fotografirati: kraj dogodka so si dobro ogledali in ga prefotografirali ♪
  23.      preganíti  in pregániti -em dov. (ȋ á) 1. dati, položiti en del česa čez drugega: dvakrat preganiti ruto; preganiti blago čez pol / preganiti list papirja 2. redko premakniti, ganiti: ni mogel preganiti roke; ni se upal preganiti preganíti se in pregániti se redko upogniti se: preganil se je v pasu in zaječal pregánjen -a -o: preganjen časopis; večkrat preganjen plašč ♪
  24.      pregládek  -dka -o stil. -ó prid. (á) preveč gladek: jermen ne sme biti pregladek ♪
  25.      preglásen  -sna -o, stil. preglasán -glásna -o in -ó, stil. preglasèn -snà -ò prid. (á; ȃ á; ǝ̏ ȁ) preveč glasen: preglasno govorjenje, petje / preglasni ljudje preglasnó in preglásno prisl.: preglasno govoriti, peti ♪

   5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA