Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (601-625) ![](arw_left.gif)
- opravljívec -vca m (ȋ) kdor (rad) opravlja: zavrniti opravljivca ♪
- oránževec -vca m (ȃ) južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: dišeči cvetovi oranževcev; nasadi oranževcev in oljk ♪
- oréhovec -vca m (ẹ́) 1. premog v velikosti od 1,5 do 3 cm: kockovec in orehovec 2. žganje iz orehov: ponudili so mu orehovec; požirek orehovca ◊ bot. orehovci drevesa s sestavljenimi listi in koščičastimi plodovi, Juglandaceae ♪
- órglavec -vca m (ọ̑) 1. kdor igra (na) orgle zlasti na koncertu: ni bil le dober orglavec, ampak tudi pianist; kritiki so koncert znanega orglavca dobro ocenili 2. zastar. organist: dobil je službo orglavca ♪
- ostrívec -vca m (ȋ) lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo: zaznamovati z ostrivcem; krativec in ostrivec ♪
- ovekovéčenje -a s (ẹ̑) glagolnik od ovekovečiti: ovekovečenje dogodka / dočakal je svoje ovekovečenje na plakatu ♪
- ovekovečeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr. z umetniško upodobitvijo delati, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: radi so ovekovečevali bojne prizore / slika ovekovečuje njeno lepoto // delati kaj znano, poznano sploh: ovekovečevati ravnanje koga ♪
- ovekovéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. z umetniško upodobitvijo narediti, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: ovekovečiti dogodek; ovekovečiti ženino lepoto; v pesmih je ovekovečil svoj čas; s tem romanom se je ovekovečil // narediti kaj znano, poznano sploh: svoj nastop so ovekovečili s plakati ∙ ekspr. prizor je ovekovečil s kamero ga posnel; ekspr. moral se je ovekovečiti na bukvi vrezati v bukev svoje ime ♪
- óvrovec -vca m (ọ̑) pog. pripadnik ovre: ovrovci in gestapovci ♪
- óznovec -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pripadnik Oddelka za zaščito ljudstva [OZNA]: oznovci so uspešno izvedli načrtovano akcijo ♪
- páglavec -vca m (á) 1. slabš. kdor (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno fant, deček: paglavci so ga dražili in zasmehovali; obnaša se kot paglavec // ekspr. fant, deček: kruh je razdelil med svoje tri paglavce; naš poredni paglavec 2. zool. žaba, močerad na razvojni stopnji med jajčecem in razvito žabo, močeradom: loviti paglavce v mlaki ♪
- pájkovec -vca m (ȃ) nav. mn., zool. členonožci s pikčastimi očmi in štirimi pari nog, Arachnoidea: mokrice in pajkovci ♪
- pálmovec -vca m (ȃ) knjiž. palma: nasadi palmovcev in evkaliptov ♪
- pánjevec -vca m (ȃ) 1. gozd. drevo, zraslo iz poganjka na panju: posekati panjevce // gozd iz takih dreves: prodal je več arov panjevca 2. nar. večje poleno, panj: cepiti hrastove panjevce ♪
- pápeževec -vca m (ȃ) slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: šteje se za papeževca ♪
- papírjevec -vca m (ȋ) bot. tropska rastlina z velikimi listi, Cyperus papyrus: veliki papirjevci ♪
- parnásovec -vca m (ȃ) lit. predstavnik smeri v francoskem pesništvu v drugi polovici 19. stoletja, ki je odklanjala romantiko in zagovarjala objektivnost, strogo obliko: v svojih pesmih je posnemal francoske parnasovce ♪
- pásavec -vca m (ȃ) nav. mn., zool. južno ameriški sesalci, ki imajo telo pokrito s trdim oklepom iz prečnih pasov, Dasypodidae: luskavci in pasavci ♪
- pasjeglávec -vca m (ȃ) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o pasjeglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: boj se tega pasjeglavca / kot psovka kako si upaš, pasjeglavec; pren. fašistični pasjeglavci spet požigajo ◊ zool. pasjeglavci opice s podaljšanim gobcem, podobnim pasjemu, Cynopithecinae ♪
- pásovec -vca m (ȃ) med. pasasti izpuščaj ♪
- pečátnikovec -vca m (ȃ) pal. izumrlo drevo iz karbona s pečatnim odtisom podobnimi tvorbami po lubju, Sigillaria ♪
- pégavec -vca m (ẹ́) 1. nav. ekspr. pegast človek: zoprn mi je ta pegavec 2. zastar. pegavica: oboleti za pegavcem ♪
- pelínkovec -vca m (í) žganje z okusom po pelinu: piti pelinkovec; steklenica pelinkovca; janeževec in pelinkovec // redko pelinovec ♪
- pelínovec -vca m (í) vino, v katerem je namočen pelin, navadno pripravljeno doma: piti, pripraviti pelinovec // redko pelinkovec: požirek pelinovca ♪
- pénklúbovec -vca m (ẹ̑-ȗ) žarg. član penkluba: zasedanje penklubovcev ♪
476 501 526 551 576 601 626 651 676 701