Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (5.676-5.700)


  1.      popáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: v igri je moral večkrat popačiti obraz; popačil se je od bolečine 2. nav. ekspr. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je popačil, da so bile nerazumljive; popačili so ime kraja / umetno popačiti ton, zvok 3. prikazati kaj drugače, kakor je: zavestno so popačili dejstva; popačil je smisel njegovega stavka 4. star. iznakaziti, skaziti: nesreča ji je popačila obraz / hiše so popačile okolico jezera 5. star. pokvariti, izpriditi: lažnivost popači vsakega človeka; bala se je, da bo ta družba popačila njene otroke popáčiti se z nenaravnimi, nepravilnimi gubami, potezami pokazati, izraziti negativen, odklonilen odnos: medtem ko ji je prigovarjal, se mu je popačila v obraz / ekspr. ti si pa res imeniten igralec, se je popačil zaničljivo rekel popáčen -a -o: od nesreče popačen obraz; uporabljati popačene besede; o njej ima popačeno predstavo, sliko; moralno popačeni ljudje ♪
  2.      popádati 2 -am nedov. (ā ȃ) nav. ekspr. 1. močno, sunkovito prijemati: popadala sta drug drugega in si pulila predmet iz rok / pes je popadal tatove za hlačnice; jastreb popada zajca s kremplji // rad napadati z zobmi: nekateri konji, psi popadajo 2. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: večkrat ga popada slabost / ob vsakem naporu ga je popadal kašelj / popada ga besnost, jeza, žalost; ponoči ga popada strah ♪
  3.      popadljívka  -e ž (ȋ) ženska oblika od popadljivec: ribe v tej reki so popadljivke ♪
  4.      popára  -e ž (ȃ) v nekaterih deželah jed iz poparjenega kruha: zjutraj in zvečer so jedli poparo ♪
  5.      popásti  -pádem dov., stil. popàl popála (á ā) 1. nav. ekspr. močno, sunkovito prijeti: nenadoma ga je nekdo popadel in začela sta se tepsti; popadel jo je za lase / pes ga je popadel za hlačnico; pren. popadel je njihovo v naglici izgovorjeno obljubo; popasti priložnost // z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: popadel je aktovko in zbežal 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma ga je popadla slabost / večkrat ga popade kašelj / popadla jo je groza, jeza, žalost; popadel ga je strah in začel je bežati / popadel ga je jok, smeh; brezoseb. nenadoma ga je popadlo / čistil je puško, da je ne bi popadla rja 3. star. drug za drugim pasti: vsako leto jim popade na tla precej jabolk ● ekspr. saj res, kako je bilo, je brž popadla rekla; star. biriči so ga popadli prijeli, zgrabili; ekspr. kaj te je popadlo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to (nepremišljeno) dejanje; star. ženo je popadlo dobila je (porodne) popadke ♪
  6.      popetériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti kaj petkrat tolikšno: popeteriti proizvodnjo; cene nekaterih izdelkov so se popeterile // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: popeteriti svoje premoženje ♪
  7.      popéti  -pnèm dov., popél; nam. popét in popèt (ẹ́ ȅ) knjiž. zategniti, napeti: popeti jermen, pas / voz so morali večkrat popeti popéti se vzpeti se, dvigniti se: hotel se je popeti na vrh skale; popeti se na žival, v sedlo / popeti se na hrib, teraso ♪
  8.      popévkar  -ja m (ẹ̑) pevec popevk: nastopajo znani popevkarji in instrumentalni ansambli; uspeh mladega slovenskega popevkarja ♪
  9.      popíjati  -am nedov. (í) 1. odstranjevati odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: popijati pot z robcem // vpijati, vsrkavati: suha zemlja je sproti popijala vodo 2. star. popivati: samo popija in zapravlja ♪
  10.      popíti  -píjem dov. (í) 1. končati pitje: pojesti in popiti // s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso popili, čeprav so ga plačali; popiti kavo; popij še to, potem pa greva; pren., pesn. glasove je popila tišina jutra // s pitjem zaužiti sploh: pojdi, bova kaj popila; popiti požirek čaja; pren., ekspr. motor je popil veliko bencina ∙ preveč si popil, pa ne veš, kaj govoriš zaužil si preveč alkoholne pijače 2. uporabiti, imeti za pijačo: Francozi popijejo več vina kakor mi 3. odstraniti tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: z gobo popiti polito vodo / suha prst je deževnico hitro popila / ekspr. sonce je popilo meglo, slano popít -a -o: popito vino ♪
  11.      popívati  -am nedov. (í) uživati alkoholne pijače a) navadno dalj časa in v veliki količini: ves večer je popival s prijatelji; popivali so po zidanicah pozno v noč b) pogosto in v veliki količini: popiva in zapravlja ♪
  12.      popívnati  -am dov. (ȋ) odstraniti odvečno tekočino s pivnikom: popivnati kapljo črnila // odstraniti odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: s krpo popivnati polito kavo / popivnati masten madež s kruhom / ekspr. s svojim robcem ji je popivnal solze z obraza ♪
  13.      pópje  -a s (ọ̄) več popkov, popki: popje se že napenja; popje vrtnic se je odprlo; drevje je pognalo popje; mraz je poškodoval popje; krošnje so bile rjave od popja / cvetno popje; pren., knjiž. njuna ljubezen je bila še v popju ♪
  14.      poplahníti  in popláhniti -em dov. (ȋ á) nar. poplakniti: poplahniti posodo ∙ nar. po večerji si rad poplahne grlo s čajem popije še nekaj čaja ♪
  15.      popláviti  -im dov. (ā ȃ) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike // ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete 2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti; zaradi požara so skladišče na ladji poplavili // ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom ● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odnesli poplávljen -a -o: poplavljene vasi; občasno poplavljeno kraško polje; to področje je poplavljeno vso zimo ♪
  16.      poplitvíti  -ím tudi poplítviti -im dov., poplítvil (ȋ í; í ȋ) narediti (bolj) plitvo: nanosi hudournikov so poplitvili jezero; morje se je poplitvilo / slabe knjige človeka poneumijo in poplitvijo; ekspr. njihova ljubezen do domovine se je sčasoma poplitvila poplitvèn -êna -o in poplítven -a -o: svet mladih ljudi je v drami preveč poplitven; poplitveno jezero ♪
  17.      popóldan  -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) 1. del dneva od poldneva do večera: ta teden imamo vse popoldneve proste; popoldan je prespal; bil je topel nedeljski popoldan 2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: filmski popoldnevi; prirediti glasbeni popoldan ♪
  18.      popóldan  [u̯d] prisl. (ọ̑) v času od poldneva do večera; popoldne: popoldan se bo odpeljal; vrnem se jutri popoldan ♪
  19.      popoldánec  -nca [u̯d] m (á) žarg., šol. kdor hodi popoldne v šolo: popoldanci so se do večera vrnili iz šole; dopoldanci in popoldanci ♪
  20.      popóldne  -dnéva [u̯d] s (ọ̑ ẹ̑) ed. 1. del dneva od poldneva do večera; popoldan: toplo jesensko popoldne; vse popoldne presedi v kavarni 2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: kulturno popoldne; športno popoldne se začne ob treh ♪
  21.      popóldne  [u̯d] prisl. (ọ̑) v času od poldneva do večera: popoldne bo predavanje; popoldne bomo šli na sprehod; prišli bodo danes ob dveh popoldne; srečal sem ga včeraj popoldne; prim. poldne ♪
  22.      popóln  -a -o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna // ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec ◊ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje popólno prisl., star. popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen ♪
  23.      popótnica  -e ž (ọ̑) 1. hrana za na pot: pripraviti popotnico; napolniti torbo s popotnico / dati kaj za popotnico; pren., knjiž. to misel mu daje za popotnico v življenje // star. denar za na pot: navrgel mu je nekaj desetakov za popotnico 2. ženska, ki se premika iz kraja v kraj: popotnica se je ustavila v vasi; ekspr. to ti je večna popotnica 3. rel. obhajilo za umirajoče: prinesti bolniku popotnico / sveta, zadnja popotnica ∙ vznes. zvonovi so mu zvonili zadnjo popotnico zvonili ob njegovem pogrebu ♪
  24.      popótnik  -a m (ọ̑) kdor se premika iz kraja v kraj: popotniki so se ustavili na glavnem trgu; sprejeti popotnika; utrujen popotnik / ekspr.: svetovni popotnik; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu ♪
  25.      popraševáti  -újem nedov. (á ȗ) raba peša povpraševati: zaman je popraševal, da bi izvedel kaj več o tem / popraševal je po tebi / poprašuje me, če sem s tem zadovoljen; popraševali so ga, kaj naj storijo izpraševali ♪

   5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA