Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (5.401-5.425)



  1.      podòr  -ôra in -óra m ( ó, ọ́) agr. gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo: sejati rastline za podor / večati rodovitnost zemlje s podorom
  2.      podóren  in podôren -rna -o prid. (ọ̑; ) nanašajoč se na podor: vhod v jamo so zasule podorne skale / vzpon vzdolž podornih pobočij ♦ geogr. podorna dvorana večja votlina v podzemeljski jami, ki je nastala z zrušenjem stropa
  3.      pòdpíčje  -a s (-) lingv. ločilo, ki označuje delne enote večjega jezikovnega sporočila: napisati, postaviti podpičje; pika, vejica in podpičje
  4.      podpihováti  -újem nedov.) 1. s pihanjem povzročati, da kaj močneje zagori, zažari: podpihovati ogenj, žerjavico / gozdni požar je podpihoval še veter razvnemal, širil // ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da postaja kaj slabega, negativnega močnejše, večje: podpihovati nezadovoljstvo, sovraštvo / njeno obnašanje je še podpihovalo njegovo jezo 2. spodbujati k dejanjem, navadno slabim, negativnim: s svojimi govori samo podpihuje ljudstvo proti vladi / sina podpihuje proti očetu
  5.      podpirálec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor komu gmotno pomaga; podpornik: imel je več podpiralcev / podpiralec neznanih talentov
  6.      podpíranka  -e ž () ženska oblika od podpiranec: že več let je podpiranka
  7.      pòdpovpréčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki ne dosega večine istovrstnega a) glede na stopnjo, količino: podpovprečna teža otroka; število učencev v razredu je podpovprečno / podpovprečna nadarjenost, sposobnost / kvaliteta tekmovanja je bila podpovprečna b) nav. ekspr. glede na lastnost, kakovost: podpovprečni izvajalci; vse življenje je ostal podpovprečen / ta film je podpovprečen pòdpovpréčno prisl.: podpovprečno inteligentni učenci; podpovprečno razvit otrok; vse naredi zelo podpovprečno; sam.: podpovprečni testa niso rešili
  8.      pòdpredsédnik  -a m (-ẹ̑) namestnik predsednika: izvoliti predsednika in več podpredsednikov / podpredsednik izvršnega sveta
  9.      podpréti  -prèm dov., podpŕl (ẹ́ ) 1. narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: ko je vstajal, ga je moral podpreti / hitro ga je podprl, da ni padel // dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: sede in podpre brado z levico; z obema rokama si je podprl glavo 2. postaviti oporo: podpreti veje drevesa / razmajane tramove je moral podpreti 3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči a) olajšati komu življenjske razmere: podpreti ponesrečence b) omogočiti komu določeno dejavnost: znanstvenika so že večkrat podprli / denarno podpreti // z dajanjem pomoči omogočiti kaj sploh: podprl ga je v njegovih prizadevanjih / podpreti predlog odbora / nima argumentov, da bi z njimi podprl trditev dokazal, utemeljil podpréti se 1. ekspr. najesti in napiti se: pridi, da se malo podpreš; podpreti se z gnjatjo in vinom 2. star. opreti se: dvignil se je in se podprl na komolce podpŕt -a -o: dobro so podprti za dolgo pot; z dokazi podprta sodba; uta je bila podprta s koli
  10.      pòdprográm  -a m (-) elektr. program v okviru določenega programa, ki se lahko večkrat uporabi v istem ali v drugem programu: novi računski center ima še premalo podprogramov
  11.      podražíti  in podrážiti -im, in podrážiti -im dov. ( á; á ā) 1. nekoliko vzdražiti: podražiti vidni živec 2. nav. ekspr. nekoliko razjeziti, razdražiti: hotel sem ga samo podražiti
  12.      podrédje  -a s (ẹ̑) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov: priredje in podredje ● knjiž., redko princip avtoritete in podredja podrejenega položaja, podrejenosti
  13.      podréjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: skušal ga je podrejati; noče se več samo podrejati; starše je spoštoval in se jim popolnoma podrejal / podrejal se je njegovim ukazom 2. navadno z dajalnikom delati, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: zasedene pokrajine so podrejali matični deželi / vse je podrejal svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom delati, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: osebne koristi je podrejal skupnim b) odvisno: podrejati vožnjo prometnim pravilom
  14.      podréti  -drèm in -dêrem dov., stil. poderó; podríte in poderíte; podŕl (ẹ́ , é) 1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podreti drevo, drogove; podreti keglje / živina je podrla plot; domine so se podrle / ekspr.: zaletel se je vame in me skoraj podrl; na prehodu za pešce ga je podrl avtomobil povozil, poškodoval // ekspr. ustreliti, ubiti: podreti medveda; podrl je več sovražnikovih vojakov / podrl ga je strel iz puške 2. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: plaz je podrl vse hiše v vasi; kozolec so podrli; most se je podrl / podreti skladovnico drv / streha na hiši se je podrla // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podreti zidarski oder / podreti šotor / podreti stojnice 3. sparati: podreti obleko / podreti jopico 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: podreti ravnotežje / podreti komu upanje, veselje; brezoseb. v njej se je nekaj podrlo 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: podrl je ves učinek nastopa; podreti komu ugled // redko razveljaviti: podreti pogodbo; podreti zaroko 6. ekspr. čustveno zelo prizadeti: žalostna novica ga je podrla / skrbi so jo skoraj podrle ● ekspr. že kozarec vina ga podre hitro se opije; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. podreti rekord preseči; vulg. veliko žensk je že podrl spolno občeval z njimi; otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. ne grem, pa če se svet podre nikakor ne grem podŕt -a -o: podrt zid; podrto drevo; upanje še ni podrto
  15.      podrézati  -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. (večkrat) narahlo dregniti: podrezati koga, da se zbudi / s palico podrezati po žerjavici; pren., ekspr. sovražnik se je umaknil, ko smo mu podrezali v gnezdo 2. ekspr. posredovati, zavzeti se: podrezati pri vplivnih znancih; nekoliko podrezaj, pa se bo uredilo
  16.      podrézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) redko spodrezati: podrezati drevo / podrezati krilo skrajšativet. podrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino podrézan -a -o: podrezani brki
  17.      podróben  -bna -o prid., podróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti: dolgočasil jih je s podrobnim opisovanjem, prikazovanjem / podrobna, nepregledna skica // ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje; natančen: podrobni podatki; dobil je zelo podrobna določila, navodila; podrobno poročilo o gospodarskem položaju / podrobna slika razmer / knjiga je sad podrobnega dela / dobiti podroben vpogled v kaj ● zastar. podrobna trgovina trgovina na drobno podróbno prisl.: podrobno izdelati načrt; podrobno opisovati, pripovedovati, raziskati; podrobneje razložiti kaj
  18.      podŕtje  -a s () 1. glagolnik od podreti: v načrtu je bilo podrtje večjega števila hiš 2. knjiž. slaba, razpadajoča stavba; podrtija: v takem podrtju ni mogoče stanovati
  19.      podrúžnica  -e ž () 1. enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem: ustanoviti podružnico; banka ima več podružnic; podružnica časopisnega podjetja / odpreti podružnico // organizacijska enota društva, združenja, ki ima določeno samostojnost: organizacija obsega več podružnic / podružnice društva 2. rel. teritorialna enota katoliške cerkve, ki nima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: župnija ima eno samo podružnico // kraj, kjer je sedež te enote: šel je maševat na podružnico / pri podružnici zvoni v podružnični cerkvi 3. nar. belokranjsko dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: lepo oblečena podružnica
  20.      podŕzati  -am dov. ( ) redko postrgati, podrgniti: podrzati z opeke odvečno malto
  21.      podržávati  -am nedov. () večkrat podržati: podržaval ji je lasnice, ko se je česala
  22.      pòdsékcija  -e ž (-ẹ́) knjiž. pododdelek: ta sekcija ima več podsekcij
  23.      pòdsistém  -a m (-ẹ̑) sistem v okviru večjega sistema: proučil je vse podsisteme / podsistem rakete
  24.      pòdtísk  -a m (-) tisk. enobarvna ali večbarvna osnova, na katero se kaj tiska, piše: spričevalo z zelenim podtiskom
  25.      podučeváti  -újem nedov.) star. poučevati: podučevati slovenščino / že več let podučuje na gimnaziji / tudi o tem ga je morala podučevati

   5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA