Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (535-559)
- modroslóvec -vca m (ọ̑) star. filozof: to vprašanje dela modroslovcem že dolgo težave / modroslovci in medicinci slušatelji filozofske fakultete ♪
- mókovec -vca m (ọ́) bot. drevo ali grm z nazobčanimi, spodaj belo dlakavimi listi in rdečimi plodovi, Sorbus aria ♪
- molčávec -vca [u̯č] m (ȃ) redko molčečnež, molčečnik: imeli so ga za molčavca ♪
- molčljívec -vca [u̯č] m (ȋ) redko molčečnež, molčečnik: velike skrbi so napravile iz njega čemernega molčljivca ♪
- molívec -vca m (ȋ) rel. kdor moli: duhovnik blagoslovi molivce; zategli, enakomerni glasovi molivcev / prvi molivec kdor vodi molitev ♪
- morjeplóvec -vca m (ọ̑) ekspr. mornar, pomorščak, zlasti raziskovalec morij: morjeplovci so na svojih potovanjih videli marsikaj; drzni, izkušeni, slavni morjeplovci ♪
- móslavec -vca m (ọ̑) agr. šipon: gojili so tudi moslavec ♪
- mréževec -vca m (ẹ́) nav. mn., zool. morske praživali z različno oblikovanim kremenastim ogrodjem, Radiolaria ♪
- mrmrávec -vca m (ȃ) kdor mrmra: mrmravci so potihnili / redko mrmravcem ni mogoče ustreči godrnjavcem, godrnjačem ♪
- mŕšavec -vca m (ŕ) ekspr. 1. suh, shujšan prašič: mršavci in pitanci 2. zelo suh, zelo shujšan človek: mršavec z udrtimi očmi ♪
- mŕtvec -a [vǝc] m (ȓ) knjiž. mrtev človek, mrlič: v vojni so pokopali mrtvece tam, kjer so umrli; gledal je, kateri izmed mrtvecev je njegov brat ♪
- mŕtvečev -a -o [vǝč] (ȓ) pridevnik od mrtvec: mrtvečev obraz ♪
- mudljívec -vca m (ȋ) redko počasnež, obotavljavec: opisati lik vojaka mudljivca / zastar. naložiti globo mudljivcu zamudniku ♪
- múhavec -vca m (ú) ekspr. muhast človek: čudaški muhavec ♪
- muholóvec -vca m (ọ̑) priprava za lovljenje muh: obesiti muholovec pod strop; lepljiv trak muholovca / stresti muhe iz steklenega muholovca ♪
- nabavljávec -vca m (ȃ) redko nabavljač ♪
- nàdčlovéčnost -i ž (ȁ-ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost nadčloveka: filozofija o nadčlovečnosti ♪
- nadúšljivec -vca m (ȗ) kdor ima naduho: nadušljivci se hitro zasopejo / ekspr. pusti pri miru te stare nadušljivce ♪
- nagajívec -vca m (ȋ) kdor (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: nagnati, opomniti nagajivca; on je velik nagajivec / ekspr. veter nagajivec ♪
- naívec -vca m (ȋ) um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami: hrvaški, slovenski naivci; skulpture, slike naivcev / slikar naivec ♪
- nàjveč tudi nájveč in nàjvèč tudi nájvèč prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) 1. izraža največjo količino ali mero: največ hrupa delajo motorji; on ima največ zaslug; ekspr. napravili bomo še več, največ, kar je mogoče / v največ primerih ti bolniki ozdravijo; zima z največ snega // izraža omejevanje na najvišjo količino ali mero: banka daje kredit največ za eno leto; s hriba pridem v največ pol ure / zamudil bi se pet, največ deset minut kvečjemu 2. večinoma, povečini: za kuho rabi največ
aluminijasto posodo; hodi največ z mladimi; prim. več, veliko ♪
- nàjvečkrat tudi nájvečkrat in nàjvèčkrat tudi nájvèčkrat prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) izraža največ ponovitev: med učenci je bil največkrat pohvaljen / to so največkrat od drugod prevzete ideje večinoma, povečini ♪
- naravoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za naravoslovje: raziskovanja naravoslovcev ♪
- narokávec -vca m (ȃ) nav. mn., knjiž., redko narokavnik: klotasti narokavci ♪
- nastavljávec -vca m (ȃ) kdor nastavlja (živalim) pasti, zanke: nastavljavec je prišel pogledat, če se je kaj ujelo / nastavljavec pasti, zank // nav. ekspr. kdor kaj nastavlja sploh: ujeli so nastavljavca bomb ♪
410 435 460 485 510 535 560 585 610 635