Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (5.285-5.309)


  1.      plapoláti  -ám nedov. (á ȃ) 1. viseti in se valujoče gibati zaradi premikanja zraka: perilo plapola; zastave plapolajo / jadro plapola v vetru; peljala se je na kolesu in dolgi lasje so ji plapolali 2. goreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj plapola na ognjišču; plameni kresa so visoko plapolali / na mizi je plapolala sveča 3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: groza, ljubezen ji plapola v očeh; v njenem srcu je plapolala ena želja ● knjiž., ekspr. glasovi zvonov plapolajo v mraku se razlegajo; knjiž., ekspr. otrok je plapolal z ročicami mahal; črne lise so mu plapolale pred očmi plesale plapoláje: izza dreves se je plapolaje svetlikal ogenj plapolajóč -a -e: plapolajoči lasje; plapolajoč ogenj, plamen; plapolajoča luč; že oddaleč so videli plapolajoče zastave ♪
  2.      plasmá  -ja m (ȃ) publ. 1. uveljavitev, navadno blaga, na tržišču: zagotavljati boljši plasma; imeti težave s plasmajem izdelkov, pridelkov; boj za plasma / posvetovanje o organizaciji plasmaja / doseči boljši plasma slovenske knjige 2. končna razvrstitev, uvrstitev tekmovalcev glede na dosežene rezultate: rokometaši so si prizadevali doseči čim boljši plasma; bil je zmagovalec v skupnem plasmaju vseh etap dirke ◊ ekon. povečati, ustaviti plasmaje naložbe; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja ♪
  3.      plást  -í ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na pohištvu je ležala precej debela plast prahu; gosta plast umazanije je prekrivala ulico; emulzijska, zaščitna plast; odstranil je plast gline; plug je zarezal v debelo plast zemlje / narediti plast betona; po dvorišču so nasuli plast peska / nekaterim gobam je treba odstraniti spodnjo plast klobuka / na vodi je plavala tanka plast nafte / ni je prepoznal, ker je imela na obrazu precejšnjo plast šminke / ekspr. vse je prekrivala spokojna plast noči / omet je odpadal v plasteh; po njivah je ležal sneg v debelih plasteh visok sneg // kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: nekaj metrov pod površjem so odkrili bogato plast premoga; voda pronica skozi prepustno plast peska / pod glinasto plastjo je ležala peščena / zračne plasti 2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva; taki ljudje so tam privilegirana, vladajoča plast v družbi / družbene plasti prebivalcev / skušal se je prebiti v najvplivnejšo plast družbe 3. nar. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so se kopičile plasti sena / veje je moral ravnati v plasti // pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red: ko je kosil, je trava padala v mogočnih plasteh / vrgel je nekaj plasti sena na voz ◊ agr. kulturna plast zemlje; orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; biol. zarodna plast celična plast gastrule; geol. plast kompleks še nesprijetih kamnin mlajšega geološkega obdobja; jurske plasti; geom. plast prostor med sosednjima glavnima stojnima ravninama; gozd. grmovna plast ki obsega vegetacijo do višine grmovja; grad. nosilna plast; meteor. inverzna temperaturna plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste; plast oblakov; petr. plast del kamnine na večjem obsegu, ki se po barvi, sestavi, trdoti jasno loči od drugih delov; talna plast nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; strojn. mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; tekst. plast vlakna, naložena v večji širini in debelini ♪
  4.      plášen  stil. plašán -šna -o stil. -ó prid., plášnejši (á ȃ á) 1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plašen in molčeč človek / ko se vas navadi, ne bo več plašen; pren., ekspr. plašno pričakovanje // ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plašen pogled; plašna beseda 2. ki se boji; boječ: plašna žival plášno tudi plašnó prisl.: plašno se ozreti; plašno vstopiti ♪
  5.      plátfórma  -e ž (ȃ-ọ̑) 1. teh. večja plošča, ploščad, namenjena navadno za opravljanje kake dejavnosti: ladja ima platformo za pristajanje helikopterjev; ob tirih so naredili platformo za razlaganje tovora; betonska, jeklena platforma; pren., publ. stati na platformi boja za mir 2. publ. osnova, temelj: pripraviti platformo za konferenco; delo so zasnovali na skupni programski platformi; nova politična platforma / idejna platforma revije / družbena platforma razvoja ♪
  6.      plátno  -a s (á) 1. močna lanena tkanina: beliti, tkati platno; kupiti platno za srajce; bila je bleda kot platno / gumirano, povoščeno platno; knjigoveško, šotorsko platno / bombažno, konopljeno platno 2. navadno manjši kos take tkanine za umetniško slikanje: slikar je napel platno na okvir in začel nanašati barvo; na platno je skušal prenesti podobo kmečkega življenja / slikati na platno // žarg. slika na takem kosu tkanine: rad bi kupil njegovo platno; dela, slika majhna in velika platna; platna impresionistov; pren. široka epska platna z opisi v tem romanu niso zaživela 3. velik kos napete bele tkanine, na katero se projicira film: strmela sta na platno in zbrano sledila filmu / filmsko, projekcijsko platno // žarg., navadno v zvezi filmsko platno filmska umetnost, filmska proizvodnja: znal je umetniško prenesti dogajanje na filmsko platno; tudi na filmskem platnu ločiti laž od resnice; vse je potekalo tako hitro kot na platnu / novi val je kmalu obogatil italijanska platna ● ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; ekspr. zadnjič sem ga videl, ko je še platno prodajal ko je bil še majhen; ekspr. strgal si je hlače in je potem celo pot platno prodajal videlo se mu je spodnje perilo; publ. cirkuško platno cirkuški šotor, cirkus ◊ etn. domače platno ki je ročno tkano iz ročno predene preje; hodnično platno grobo, ročno tkano platno; film. široko platno katerega širina je precej večja kot višina; obrt. knjiga je vezana v platno hrbet in platnice so prevlečeni s platnom; tekst. četrtinsko, polovično, popolnoma beljeno platno; irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vezava platno; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, platno [pl.] ♪
  7.      plàv 2 in pláv pláva -o prid. (ȁ á; ȃ á) pog. moder: plav avto, lonec; najraje ima svojo plavo obleko; plavo morje, nebo; ima plave oči / ekspr. vsa je plava od modric ● žarg. plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji ◊ gastr. plava riba morska riba navadno slabše vrste plávo prisl.: plavo prebarvane stene; sam.: partizani so ujeli nekaj plavih plavogardistov; spet je naredil plavega neupravičeno je (za en dan) izostal z dela ♪
  8.      plávati  -am nedov. (ȃ) 1. premikati se po vodi z gibanjem, premikanjem nog, rok, telesa: labodi, ribe plavajo; kopalci so plavali čez preliv; učiti se plavati / plava samo s plavalnim obročem / podlasica tudi plava; te živali plavajo z repom / plavati pod vodo // gojiti plavanje, ukvarjati se s plavanjem: plavati je začela pred tremi leti; plavati in drsati 2. premikati se a) po vodi sploh: po morju plavajo ladje; v daljavi plava jadrnica / ledene gore so plavale proti jugu b) po zraku: po nebu plavajo beli oblaki; hodi, kakor bi plavala / ekspr. mesec je mirno plaval skozi oblake / ekspr. nad travnikom so plavali metulji; pren. pogled mu željno plava po vrhovih // nav. ekspr. širiti se, razširjati se: vonj akacij plava v zraku; ubrano zvonjenje plava čez dolino / samo njuna glasova sta plavala v temi 3. z oslabljenim pomenom biti, nahajati se prosto a) v vodi, na vodni površini: na gladini plavajo veliki oljni madeži / zavese morajo pri pranju v vodi plavati; prosto plavati / les na vodi plava ne potone b) kje sploh: rumenjak plava na vrhu beljaka / nad travniki plava rahla megla / ekspr. na njenem obrazu plava smehljaj; pren. njena podoba mu vedno plava pred očmi 4. ekspr. biti deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: plavati v blaženosti, veselju / plava samo v svojih spominih / plavati v denarju, izobilju / krompir kar plava v maščobi je zelo zabeljen / njene oči še vedno plavajo v solzah 5. žarg. ne biti trden, gotov v kakem delu, kaki dejavnosti: sredi dejanja se je igralec zmedel in začel plavati; vi ne boste plavali, saj imate besedilo napisano / v tej stroki že dolgo plavajo ● žarg., avt. avtomobil plava ne vozi stabilno zaradi tanke plasti vode med kolesi in površino ceste; ekspr. dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. od sreče plavati v oblakih biti zelo srečen; ekspr. večkrat plava v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi ◊ šport. plavati kravl, metuljčka; plavati 400 m mešano plaváje: plavaje vleči čoln k bregu; neutrudno plavaje ves dan, se je rešil plavajóč -a -e: plavajoči led; na vodi plavajoči odpadki ∙ plavajoči hotel ladja, prirejena za hotel; plavajoči mlin mlin na čolnih, ki plavajo na vodi ♦ navt. plavajoči dok ♪
  9.      plávček  -čka m (ȃ) 1. manjšalnica od plavec, žival: ob kobili je ležal plavček 2. zool. sinica z veliko modro liso na glavi, Parus caeruleus: plavčki in vrabčki ♪
  10.      plavíca  -e ž (í) 1. rastlina z modrimi cveti, ki raste zlasti med žitom: šopek iz maka in plavic; oči ima kot plavici 2. zool., v zvezi skuša plavica na odprtih morjih živeča večja riba z modro lisastim hrbtom in srebrnkastimi boki, Scomber japonicus ♪
  11.      plavút  -i ž (ȗ) 1. nav. mn. organ za plavanje na trupu rib, nekaterih v vodi živečih živali: krmariti s plavutmi; velika kitova plavut 2. plavuti podoben predmet, ki se da na noge pri plavanju in potapljanju: natakniti si masko in plavuti ◊ navt. plavut ozka kovinska plošča ob bokih ladje, ki zmanjšuje njeno zibanje; zool. hrbtna plavut; prsna plavut parna plavut pri ribah, ležeča za škrgami; repna plavut; tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo ♪
  12.      plavútka  -e ž (ȗ) manjšalnica od plavut: nekatere ribe imajo več plavutk / potapljati se s plavutkami in masko ♪
  13.      plávž  -a m (ȃ) velika pokončna peč za taljenje rude: popravilo plavža; delavec pri plavžu; žrelo pri plavžu / plavž na oglje ◊ metal. plavž z dvema kavperjema ♪
  14.      plávžar  -ja m (ȃ) delavec pri plavžu: javorniški in jeseniški plavžarji ♪
  15.      plázen  -zna -o (ȃ) pridevnik od plaz, gmota: izpod plazne gmote so potegnili več trupel ♪
  16.      plazíti se  in pláziti se -im se, in pláziti se -im se nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, ampak se plazi / plaziti se po kolenih, trebuhu; po vseh štirih se plaziti 2. počasi, navadno tudi s težavo premikati se v čem ovirajočem: plaziti se skozi goščo, robidovje / plazil se je med starinskim pohištvom // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo premikati se: nič več ni pokončen, sključen se plazi okoli; plazi se okrog kakor senca // ekspr. počasi premikati se sploh: po steni se plazi sončna lisa; sence se plazijo vedno bližje; iz vode se plazi megla 3. ekspr. pritajeno, skrivaj hoditi: po lovišču se plazijo divji lovci; plaziti se kakor tat / samo okrog se plazi in vohuni / v temi so se plazili tihi koraki 4. ekspr., s prislovnim določilom počasi v majhni stopnji prihajati: v sobo se plazi mraz / v srce se ji je začel plaziti dvom // biti, nahajati se: med krošnjami se plazi mrak; noč se tiho plazi čez ravan / po barakah se plazi lakota 5. rastoč se širiti po tleh: steblo te rastline se plazi / bršljan se lahko vzpenja po skalah in zidovih ali pa se plazi po tleh ● ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja plazèč se -éča -e: pokončni in plazeči se grmi; domov je prišel s prihuljenimi, plazečimi se koraki ♦ bot. plazeča pirnica pšenici podoben njivski plevel z zdravilnimi koreninami, Agropyrum repens; plazeče se steblo ♪
  17.      plemenílnik  -a m (ȋ) čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice: izdelovati plemenilnike ♪
  18.      plén  -a m (ẹ̑) 1. kar se pridobi s plenjenjem: razdeliti plen; vojaki so se vračali s pohodov z velikim plenom ♦ jur. vojni plen 2. kar se ulovi, nalovi: proti večeru sta nastavila pasti, zjutraj sta šla pobirat plen; lovci so ostali brez plena; lovski plen / žival preži na plen; pes se je pognal za plenom / ekspr. plen carinskih organov je bil dober so veliko zaplenili ● postati plen knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; knjiž., ekspr. dežela je postala plen okupatorja zasedel jo je okupator; knjiž., ekspr. hiša je, postaja plen razpadanja razpada ♪
  19.      plenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pleniti: po večdnevni plenitvi se je turška vojska umaknila / preprečiti plenitev rudnika ♪
  20.      pleníti  in pléniti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. nasilno množično jemati materialne dobrine: vojaki so plenili in požigali po deželi // ropati: pleniti denar / pleniti popotnike // ekspr. večkrat zapleniti: cariniki plenijo vedno več mamil; revijo so plenili toliko časa, da je nehala izhajati ∙ ekspr. borci so skoraj golih rok plenili sovražniku orožje jemali 2. ekspr. negospodarno izkoriščati: tujci plenijo naravna bogastva dežele; pleniti gozdove // izrabljati, izkoriščati: ni hotel pleniti ljudi ♪
  21.      pleonázem  -zma m (ā) lit. pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje: v njegovem besedilu je mnogo pleonazmov ♪
  22.      plésati  in plesáti pléšem nedov. (ẹ́ á ẹ́) 1. gibati se, premikati se v (predpisanem) ritmu, navadno ob glasbi: plesali so do jutra; rada pleše; naučiti se plesati; plesati na mestu, v krogu; plesal je z vsemi plesalkami; dobro, lahkotno plesati / plesati kolo, polko, moderne plese, valček; ta ples lahko plešemo tudi na glasbo polke 2. umetniško se izražati s plesom: na nocojšnji predstavi plešejo gostujoči baletniki; plesati po prstih / plesati balet / vlogo Trnuljčice pleše prvakinja našega baleta // ukvarjati se, navadno poklicno, s plesom: pleše že od otroških let; zaradi bolezni ne bo več plesala / pleše v baru, operi 3. ekspr. lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je plesal pred zbrano četo / prsti lahkotno plešejo po tipkah // lahkotno se gibati, premikati sploh: po mizi so plesale muhe; roji mušic plešejo nad močvirjem / snežinke veselo plešejo; v snopu svetlobe pleše prah / sence plešejo po steni // s prislovnim določilom biti, nahajati se: okrog ust ji pleše vesel smehljaj 4. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln je plesal po razpenjeni vodi; krožniki začnejo plesati po mizi / krmilo je plesalo sem in tja; avtomobil je začel plesati po cesti začelo ga je zanašati // pojavljati se, nastopati v močni obliki: burja je tako plesala, da je prevračala vozove; po globeli plešejo peščeni vrtinci / vihar je plesal svoj divjaški ples 5. pog., ekspr., navadno s prislovnim določilom biti ohlapno nameščen: tečaj pleše v ležaju / noga v čevlju ne sme plesati; obleka kar pleše na njem, tako je shujšal ● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. kladivo mu kar pleše v rokah z lahkoto, veseljem kuje, udarja; ekspr. on te čaka, ti pa plešeš tu okrog si, se mudiš, zadržuješ; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; ekspr. spet bo palica plesala po tvojem hrbtu spet boš tepen s palico; boš tepen sploh; ekspr. tako boš plesala, kot bom jaz godel tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti ◊ lov. divji petelin pleše z ritmičnim gibanjem, skakanjem in pihanjem izraža svojo moč, borbenost v času parjenja; s kroženjem okrog samice in gruljenjem skuša pridobiti njeno naklonjenost plesáje: plesaje krožiti okrog ognja; plesaje so ju spremljali proti domu plešóč -a -e: hoditi med plešočimi pari; peketanje plešočih nog; plešoče sence na stropu ♪
  23.      plêsti  plêtem nedov., plêtel in plétel plêtla, stil. plèl plêla (é) 1. delati tekstilne izdelke s pletilkami, pletilnim strojem: plesti jopico, nogavice; plesti z debelimi, drobnimi pletilkami; šivati in plesti / kvačkati zna, plesti pa ne; ročno, strojno plesti / plesti vzorec ♦ obrt. plesti leve petlje 2. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta pletejo vence; plesti jermen za bič; plesti kite, mrežo; plesti ograjo iz protja, šibja / plesti lase v kito / čez zimo plete košare / ptiči pletejo gnezda 3. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu plete; kaj pleteš proti njemu; za mojim hrbtom ne pleti ničesar; proti tebi se plete zarota // z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: pletel je ljubezen, prijateljstvo z njo; na vse strani plete spletke 4. ekspr. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjemi mu vsega, kar plete; spet je nekaj pletel o tebi / okrog nas so pletli laži in obrekovanja / plesti besede, pogovor o čem govoriti, pogovarjati se 5. ekspr. delati, snovati: v glavi že plete nov načrt; zmeraj kaj plete / ljudstvo je pletlo o tem nenavadne legende ustvarjalo ● ekspr. samo da se ne boš kesal, je pletel dalje govoril; knjiž., ekspr. plesti hvalnice komu hvaliti, slaviti ga plêsti se ekspr. 1. s prislovnim določilom počasi gibati se, premikati se v določenem prostoru: mačka se ji je pletla med nogami, pod nogami / pod temnim stropom se je pletel dim z ognjišča // pojavljati se v neredu: žareči bliski so se pletli in križali / misli se mu divje pletejo po glavi // pojavljati se sploh: naokoli se je pletel mrak / na večernem nebu se je pletla rožnata zarja 2. nastajati, širiti se: o tem se pletejo različne zgodbe / čudne govorice se pletejo okrog tebe / eno se plete iz drugega izhaja 3. dogajati se: kaj neki se plete tam doli / kdo bi vedel, kaj se plete v ljudeh / med njima se nekaj plete ● ekspr. govorica se mu plete ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. pogovor se je pletel o knjižnem jeziku govorili so, pogovarjali so se; ekspr. to vprašanje se je dolgo pletlo po njegovih možganih dolgo je razmišljal o njem; ekspr. ni se hotel plesti z njo imeti z njo (tesnejših) stikov pletóč -a -e: pletoč nogavico, je pazila na otroke pletèn -êna -o: pleten brezrokavnik; pleteni stoli; gladko pletena jopica; iz vrbovih šib pletene košare; dvojno pleten rob; ročno, strojno pleten ♪
  24.      pleteníca  -e ž (í) 1. iz več pramenov spleten trak: s srebrnimi pletenicami okrašena suknja; bombažne pletenice / pletenice iz slame 2. gastr. kiti podobno pecivo navadno iz kvašenega testa; pletenka: peči pletenice; žemlje in pletenice 3. nar. košara, jerbas: pletenica jajc, zrnja ● knjiž. tlak pokriva rjava pletenica pletena preproga; zastar. lase ima spletene v debelo pletenico kito ♪
  25.      plezálka  -e [prvi in drugi pomen u̯k in lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki se ukvarja s plezanjem: v skupini je bilo tudi več plezalk 2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: bršljan, robida in druge plezalke 3. nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: obuti si plezalke ◊ nav. mn., teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje ♪

   5.160 5.185 5.210 5.235 5.260 5.285 5.310 5.335 5.360 5.385  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA