Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (510-534)
- mándeljnovec -vca [dǝl] m (á) drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: nasad mandeljnovcev ♪
- mándljevec -vca m (á) drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: cvetoči mandljevci; nasad mandljevcev ♪
- mangánovec -vca m (ȃ) petr. ruda, ki vsebuje mangan: kopati manganovec ♦ min. rjavi manganovec rudnina manganov dioksid; piroluzit ♪
- mángovec -vca m (ȃ) bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: pot med mangovci; nasad mangovcev ♪
- mánovec -vca m (ā) čeb. med iz mane: pridelovati manovec; med manovci sta najbolj cenjena hojevec in smrekovec ♪
- mároltovec -vca m (ȃ) pog. član Akademske folklorne skupine France Marolt: nastopi, uspehi maroltovcev ♪
- mársovec -vca m (ȃ) 1. domnevno človeku podobno bitje, ki živi na Marsu: zgodba o marsovcih 2. obl. kratek plašč s kapuco in navadno s podolgovatimi gumbi, okrašen z vrvico: obleči marsovca ♪
- màrveč in márveč vez. (ȁ; ȃ) knjiž., v protivnem priredju ampak: ne delamo po ukazu, marveč po potrebi; ona ga ne sliši, marveč strmi v daljavo / sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno; reforma ni le naloga vodstva, marveč vsakega posameznika ∙ zastar. pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost rajši ♪
- másarikovec -vca m (ȃ) pristaš Masarykovih filozofskih in socialnih nazorov: slovenski masarikovci ♪
- mávec -vca m (ā) z žganjem sadre pridobljen bel prah, ki se, pomešan z vodo, hitro strdi: kupiti mavec; zgladiti stene z mavcem; kip iz mavca / štukaturni, zobni mavec // pog. mavčna obveza: nositi mavec; sneli so mu mavec / dati roko v mavec // žarg. izdelek iz te snovi: razstavljenih je nekaj olj in pet mavcev ♪
- mečkávec -vca [mǝč tudi meč] m (ȃ) redko mečkač: priganjal je mečkavce ♪
- mehúrjevec -vca m (ú) kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo: zaščititi se proti mehurjevcem ♪
- mendrávec -vca [mǝn] m (ȃ) vet. konj, ki nima obeh mod (v mošnji) ♪
- mérjevec -vca m (ẹ́) star. geometer, zemljemerec: merjevec je premeril parcele ♪
- metélkovec -vca m (ẹ̄) lingv. pristaš Metelkovih nazorov o črkopisu, jeziku: nasprotoval je metelkovcem ♪
- mežíkavec tudi mežikávec -vca [mǝž in mež] m (í; ȃ) nav. slabš. kdor (rad) mežika: prišel je s prijateljem, tistim mežikavcem ♪
- mihájlovičevec -vca m (ȃ) ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića; četnik: spopad z mihajlovičevci ♪
- minolóvec -vca m (ọ̑) vojna ladja za odkrivanje in odstranjevanje podvodnih min: patruljni čolni in minolovci preiskujejo zaliv ♪
- mladíkavec -vca m (í) slabš. mlad fant: po teh besedah je mladikavec samozavestno odkorakal; negoden mladikavec s kozjo bradico ♪
- mladinoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za mladinoslovje: dela sodobnih mladinoslovcev ♪
- mládjevec -vca m (ā) sodelavec revije Mladje: leposlovje mladjevcev ♪
- mládohéglovec -vca m (ȃ-ẹ́) filoz. pristaš leve smeri heglovstva: bivši mladoheglovec ♪
- mlékovec -vca m (ẹ́) min. belo prosojni različek kremena ♪
- mlévec -vca m (ẹ̑) 1. delavec, ki dela pri napravi, stroju za mletje: mlevec premoga, rud 2. redko kdor prinese, pripelje v mlin mlet žito: mlevci so čakali na moko ♪
- modrásovec -vca m (á) bot. grm z dišečimi rožnatimi cveti, ki cvete pred olistanjem; navadni volčin ♪
385 410 435 460 485 510 535 560 585 610