Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (460-484)



  1.      kržljávec  -vca m () ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina: ob poti so rasli sami kržljavci; v gnezdu ni bilo nobenega kržljavca / slabš. bil je duševni in telesni kržljavec
  2.      kúgavec  -vca m (ú) ekspr. kdor ima kugo: kugavec in gobavec
  3.      kújavec  -vca m (ú) kdor se (rad) kuja: bil je kujavec in trmoglavec
  4.      kultúrbúndovec  -vca m (-) med obema vojnama član kulturbunda: petokolonaška dejavnost kulturbundovcev
  5.      kúminovec  -vca m (ú) žganje iz kumine: postreči s kuminovcem
  6.      kuomintángovec  -vca m () pristaš kuomintanga: kuomintangovci in komunisti / hudi boji s kuomintangovci
  7.      kuratívec  -vca m () žarg., med. zdravnik, ki se ukvarja (zlasti) z zdravljenjem: posvetovanje preventivcev in kurativcev
  8.      kúštravec  -vca m (ū) ekspr. razmršen, kodrast človek, zlasti otrok: rdečelasi kuštravec / poklical je malega kuštravca
  9.      kvarljívec  -vca m () redko kdor kvari, zlasti moralno: zapeljivci in kvarljivci ljudstva // star. škodljivec: kvarljivec sadnega drevja; zatiranje kvarljivcev
  10.      kvartávec  -vca m () redko kvartač: kvartavci so sedeli za mizo in kvartali
  11.      kvéčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. kriviti, upogibati: starost ga kveči
  12.      kvéčjemu  prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža omejevanje na najvišjo mogočo mero: burja bo pihala kvečjemu tri dni; jezero je globoko pet, kvečjemu šest metrov / danes ne bo prišel, kvečjemu jutri / ta knjiga je razumljiva kvečjemu za strokovnjaka // izraža tako omejevanje z nepričakovano nasprotno trditvijo: s popuščanjem otroka ne boš vzgojil, kvečjemu pokvaril
  13.      kvédrovec  -vca m (ẹ́) 1. nav. mn. gojzar: obuti kvedrovce; okovani, težki kvedrovci 2. obrt. žebelj za podkovanje kvedrov
  14.      kvíslingovec  tudi kvízlingovec -vca m () kvisling: boj proti kvislingovcem
  15.      labiríntovec  -vca m () nav. mn., zool. tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti v brakičnih vodah, Anabantidae: labirintovci v akvariju
  16.      lacánovec  -vca [lak-] m () privrženec Lacanovih nazorov
  17.      lahkožívec  -vca m () ekspr. lahkoživ človek: biti lahkoživec in ženskar / lahkoživec je, zato ga nič ne skrbi
  18.      lájavec  -vca m (ā) 1. ekspr. pes, ki (zelo) laja: s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev 2. slabš. kdor silovito napada z besedami: pustite me pri miru, lajavci
  19.      lándavec  -vca m () redko landaver: landavec se je ustavil pred gostiščem
  20.      lánovec  -vca m () agr. lan, katerega zrele glavice se ne razpočijo
  21.      láskavec  -vca m (á) knjiž. kdor se (rad) laska: nisem vedela, da ste tak laskavec
  22.      lassállovec  -vca [lasalo-] m () privrženec nemškega delavskega voditelja Lassalla
  23.      lažnívec  -vca m () kdor (rad) laže: ne verjemi mu, lažnivec je / kot psovka molči, lažnivec
  24.      lenívec  -vca m () 1. zool. sesalec z gosto dlako, ki živi na drevju v južnoameriških pragozdovih, tako da se obeša na veje, Bradypus: triprsti lenivec 2. redko len človek: ne podpirajte lenivcev 3. nar. zahodno lenobnost, lenoba: na topli peči ga je obšel lenivecpal. orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti
  25.      leposlóvec  -vca m (ọ̑) pisec leposlovnih del: priznan leposlovec // zastar. estet

   335 360 385 410 435 460 485 510 535 560  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA