Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (460-484)
- kržljávec -vca m (ȃ) ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina: ob poti so rasli sami kržljavci; v gnezdu ni bilo nobenega kržljavca / slabš. bil je duševni in telesni kržljavec ♪
- kúgavec -vca m (ú) ekspr. kdor ima kugo: kugavec in gobavec ♪
- kújavec -vca m (ú) kdor se (rad) kuja: bil je kujavec in trmoglavec ♪
- kultúrbúndovec -vca m (ȗ-ȗ) med obema vojnama član kulturbunda: petokolonaška dejavnost kulturbundovcev ♪
- kúminovec -vca m (ú) žganje iz kumine: postreči s kuminovcem ♪
- kuomintángovec -vca m (ȃ) pristaš kuomintanga: kuomintangovci in komunisti / hudi boji s kuomintangovci ♪
- kuratívec -vca m (ȋ) žarg., med. zdravnik, ki se ukvarja (zlasti) z zdravljenjem: posvetovanje preventivcev in kurativcev ♪
- kúštravec -vca m (ū) ekspr. razmršen, kodrast človek, zlasti otrok: rdečelasi kuštravec / poklical je malega kuštravca ♪
- kvarljívec -vca m (ȋ) redko kdor kvari, zlasti moralno: zapeljivci in kvarljivci ljudstva // star. škodljivec: kvarljivec sadnega drevja; zatiranje kvarljivcev ♪
- kvartávec -vca m (ȃ) redko kvartač: kvartavci so sedeli za mizo in kvartali ♪
- kvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. kriviti, upogibati: starost ga kveči ♪
- kvéčjemu prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža omejevanje na najvišjo mogočo mero: burja bo pihala kvečjemu tri dni; jezero je globoko pet, kvečjemu šest metrov / danes ne bo prišel, kvečjemu jutri / ta knjiga je razumljiva kvečjemu za strokovnjaka // izraža tako omejevanje z nepričakovano nasprotno trditvijo: s popuščanjem otroka ne boš vzgojil, kvečjemu pokvaril ♪
- kvédrovec -vca m (ẹ́) 1. nav. mn. gojzar: obuti kvedrovce; okovani, težki kvedrovci 2. obrt. žebelj za podkovanje kvedrov ♪
- kvíslingovec tudi kvízlingovec -vca m (ȋ) kvisling: boj proti kvislingovcem ♪
- labiríntovec -vca m (ȋ) nav. mn., zool. tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti v brakičnih vodah, Anabantidae: labirintovci v akvariju ♪
- lacánovec -vca [lak-] m (ȃ) privrženec Lacanovih nazorov ♪
- lahkožívec -vca m (ȋ) ekspr. lahkoživ človek: biti lahkoživec in ženskar / lahkoživec je, zato ga nič ne skrbi ♪
- lájavec -vca m (ā) 1. ekspr. pes, ki (zelo) laja: s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev 2. slabš. kdor silovito napada z besedami: pustite me pri miru, lajavci ♪
- lándavec -vca m (ȃ) redko landaver: landavec se je ustavil pred gostiščem ♪
- lánovec -vca m (ȃ) agr. lan, katerega zrele glavice se ne razpočijo ♪
- láskavec -vca m (á) knjiž. kdor se (rad) laska: nisem vedela, da ste tak laskavec ♪
- lassállovec -vca [lasalo-] m (ȃ) privrženec nemškega delavskega voditelja Lassalla ♪
- lažnívec -vca m (ȋ) kdor (rad) laže: ne verjemi mu, lažnivec je / kot psovka molči, lažnivec ♪
- lenívec -vca m (ȋ) 1. zool. sesalec z gosto dlako, ki živi na drevju v južnoameriških pragozdovih, tako da se obeša na veje, Bradypus: triprsti lenivec 2. redko len človek: ne podpirajte lenivcev 3. nar. zahodno lenobnost, lenoba: na topli peči ga je obšel lenivec ◊ pal. orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti ♪
- leposlóvec -vca m (ọ̑) pisec leposlovnih del: priznan leposlovec // zastar. estet ♪
335 360 385 410 435 460 485 510 535 560