Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (426-450)
- koprívovec -vca m (í) bot. grm ali drevo s podolgovatimi listi in koščičastimi plodovi, Celtis australis: nasadi koprivovca ♪
- koristolóvec -vca m (ọ̑) slabš. kdor teži po koristi: bil je velik koristolovec; koristolovci in karieristi ♪
- kosítrovec -vca m (í) min. rudnina kositrov oksid; kasiterit ♪
- kósovec -vca m (ọ̑) premog v velikosti nad 6 cm: naročil je dve toni kosovca; orehovec in kosovec ♪
- kostánjevec -vca m (á) 1. nar. konj kostanjeve barve: rjavec in kostanjevec 2. čeb. kostanjev med: hojevec in kostanjevec ◊ bot. vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi; vodni orešek ♪
- kôtlovec -vca m (ó) strojn. trdna usedlina, ki se nabira na stenah posod, v katerih se kuha, segreva voda: odstranjevanje kotlovca ♪
- kozávec -vca m (ȃ) redko kozav človek: kozavec se je kislo nasmehnil ♪
- kradljívec -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor (rad) krade: čisto navaden kradljivec je / tista dva kradljivca so prijeli ♪
- krájevec -vca m (á) nav. mn. 1. spodnji, navzven upognjeni del klobuka: nezaupno je gledal izpod krajevcev; črn klobuk z ozkimi krajevci; široki, veliki krajevci 2. star., navadno s prilastkom koničasti podaljšek pri oblačilu: krajevci suknjiča ♪
- kramljávec -vca m (ȃ) kdor (rad) kramlja: duhovit, nevsiljiv kramljavec ♪
- krápovec -vca m (á) nav. mn., zool. sladkovodne ribe z velikimi luskami in brkom podobnimi izrastki pod usti, Cyprinidae ♪
- krasnoslóvec -vca m (ọ̑) 1. star. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: bil je pravi umetnik in ne krasnoslovec 2. zastar. estet, leposlovec: naš krasnoslovec Stritar ♪
- krástavec -vca m (á) 1. redko krastav človek: krastavci in gobavci 2. star. škrlup, fuzikladij: škropiti proti krastavcu ♪
- kráševec -vca m (á) kdor živi na kraškem svetu ali je doma s kraškega sveta: je pravi kraševec ♪
- kratívec -vca m (ȋ) lingv. grafično znamenje za kratki naglašeni samoglasnik: krativec in ostrivec ♪
- kratkoglávec -vca m (ȃ) antr. človek s kratko in okroglo glavo ♪
- kreatívec -vca m (ȋ) publ. ustvarjalec: umetniški razvoj kreativca ♪
- kréhavec -vca m (ẹ̄) ekspr. kdor (pogosto) močno in hripavo kašlja: star krehavec / bolehavci in krehavci ♪
- krékovec -vca m (ẹ̑) pristaš kulturnih in političnih nazorov Janeza E. Kreka: spor krekovcev z drugimi strankami ♪
- kríkavec -vca m (í) zool. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: v travi se je oglašal krikavec ♪
- krístavec -vca m (ȋ) bot., navadno v zvezi navadni kristavec strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti, Datura stramonium: bel cvet kristavca ♪
- krívec 1 -vca m (ȋ) 1. kdor je kriv: krivca so dolgo iskali; zagovarjati krivca; neznani krivec; krivec kaznivega dejanja 2. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti krivec; iz žepa je potegnil krivec // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s krivcem obsekavati vejo 3. zakrivljeno pero v repu ruševca: klobuk s krivci za trakom 4. redko krivilec: zaposlil se je kot krivec železa ♪
- krívec 2 -vca m (ȋ) nar. hladen vzhodni veter: proti poldnevu je začel pihati krivec ♪
- krivolóvec -vca m (ọ̑) jur. kdor se ukvarja s krivolovstvom: preganjati krivolovce ♪
- krížavec tudi kríževec -vca m (í) 1. zool. pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa, Aranea diadema: pravilno spredena mreža križavca 2. agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik: posejati križavec 3. nekdaj avstrijski srebrnik s podobo križa na eni strani: odšteti ji je moral precej križavcev ♪
301 326 351 376 401 426 451 476 501 526