Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (426-450)



  1.      koprívovec  -vca m (í) bot. grm ali drevo s podolgovatimi listi in koščičastimi plodovi, Celtis australis: nasadi koprivovca
  2.      koristolóvec  -vca m (ọ̑) slabš. kdor teži po koristi: bil je velik koristolovec; koristolovci in karieristi
  3.      kosítrovec  -vca m (í) min. rudnina kositrov oksid; kasiterit
  4.      kósovec  -vca m (ọ̑) premog v velikosti nad 6 cm: naročil je dve toni kosovca; orehovec in kosovec
  5.      kostánjevec  -vca m (á) 1. nar. konj kostanjeve barve: rjavec in kostanjevec 2. čeb. kostanjev med: hojevec in kostanjevecbot. vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi; vodni orešek
  6.      kôtlovec  -vca m (ó) strojn. trdna usedlina, ki se nabira na stenah posod, v katerih se kuha, segreva voda: odstranjevanje kotlovca
  7.      kozávec  -vca m () redko kozav človek: kozavec se je kislo nasmehnil
  8.      kradljívec  -vca m () nav. ekspr. kdor (rad) krade: čisto navaden kradljivec je / tista dva kradljivca so prijeli
  9.      krájevec  -vca m (á) nav. mn. 1. spodnji, navzven upognjeni del klobuka: nezaupno je gledal izpod krajevcev; črn klobuk z ozkimi krajevci; široki, veliki krajevci 2. star., navadno s prilastkom koničasti podaljšek pri oblačilu: krajevci suknjiča
  10.      kramljávec  -vca m () kdor (rad) kramlja: duhovit, nevsiljiv kramljavec
  11.      krápovec  -vca m (á) nav. mn., zool. sladkovodne ribe z velikimi luskami in brkom podobnimi izrastki pod usti, Cyprinidae
  12.      krasnoslóvec  -vca m (ọ̑) 1. star. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: bil je pravi umetnik in ne krasnoslovec 2. zastar. estet, leposlovec: naš krasnoslovec Stritar
  13.      krástavec  -vca m (á) 1. redko krastav človek: krastavci in gobavci 2. star. škrlup, fuzikladij: škropiti proti krastavcu
  14.      kráševec  -vca m (á) kdor živi na kraškem svetu ali je doma s kraškega sveta: je pravi kraševec
  15.      kratívec  -vca m () lingv. grafično znamenje za kratki naglašeni samoglasnik: krativec in ostrivec
  16.      kratkoglávec  -vca m () antr. človek s kratko in okroglo glavo
  17.      kreatívec  -vca m () publ. ustvarjalec: umetniški razvoj kreativca
  18.      kréhavec  -vca m (ẹ̄) ekspr. kdor (pogosto) močno in hripavo kašlja: star krehavec / bolehavci in krehavci
  19.      krékovec  -vca m (ẹ̑) pristaš kulturnih in političnih nazorov Janeza E. Kreka: spor krekovcev z drugimi strankami
  20.      kríkavec  -vca m (í) zool. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: v travi se je oglašal krikavec
  21.      krístavec  -vca m () bot., navadno v zvezi navadni kristavec strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti, Datura stramonium: bel cvet kristavca
  22.      krívec 1 -vca m () 1. kdor je kriv: krivca so dolgo iskali; zagovarjati krivca; neznani krivec; krivec kaznivega dejanja 2. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti krivec; iz žepa je potegnil krivec // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s krivcem obsekavati vejo 3. zakrivljeno pero v repu ruševca: klobuk s krivci za trakom 4. redko krivilec: zaposlil se je kot krivec železa
  23.      krívec 2 -vca m () nar. hladen vzhodni veter: proti poldnevu je začel pihati krivec
  24.      krivolóvec  -vca m (ọ̑) jur. kdor se ukvarja s krivolovstvom: preganjati krivolovce
  25.      krížavec  tudi kríževec -vca m (í) 1. zool. pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa, Aranea diadema: pravilno spredena mreža križavca 2. agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik: posejati križavec 3. nekdaj avstrijski srebrnik s podobo križa na eni strani: odšteti ji je moral precej križavcev

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA