Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (360-384)

360.      jamoslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za speleologijo; speleolog: nove razprave jamoslovcev ♪
361.      jáneževec  -vca m (á) žganje z okusom po janežu: janeževec in pelinkovec ♪
362.      jánževec  -vca m (ā) nar. vzhodno vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra; šentjanževec ♪
363.      jazzovec  -vca [džéz- tudi džêz-] m (ẹ̑; ȇ) redko jazzovski glasbenik: v lokalu igrajo jazzovci ♪
364.      jécavec  tudi jecávec -vca m (ẹ́; ȃ) jecljavec: posvečati vso skrb jecavcem ♪
365.      jecljávec  -vca m (ȃ) kdor jeclja: ugotoviti odstotek jecljavcev ♪
366.      ječávec  -vca m (ȃ) nar. gorenjsko, ekspr. kdor (rad) toži, tarna, zlasti zaradi bolezni: nadležni ječavci ♪
367.      ječménovec  -vca m (ẹ́) ječmenov kruh: hlebec razpokanega ječmenovca ♪
368.      jédavec  -vca m (ẹ́) min. rudnina kalcijev fluorid, za katero je značilna fluorescenca; fluorit ♪
369.      jéhovec  -vca m (ẹ̄) pripadnik verske sekte, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje: napovedi jehovcev ♪
370.      jelénovec  -vca m (ẹ́) bot. grmičast lišaj belkasto sive barve, Cladonia rangiferina: preživljanje severnih jelenov z jelenovcem ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rdečkastimi ali belimi cveti v kobulih, Laserpitium; lov. velik nož za odstranjevanje drobovja veliki divjadi ♪
371.      jelóvec  -vca m (ọ̄) nar. gorenjsko jelka: medeči jelovec ♪
372.      jélševec  -vca [u̯š] m (ẹ́) zool. večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus: okusno meso jelševcev ♪
373.      jeránovec  -vca m (ȃ) pristaš Jeranovih kulturnih in moralnih nazorov: boj s prvaki in jeranovci ♪
374.      jerebíkovec  -vca m (í) 1. redko jerebika: nasaditi jerebikovce za okras 2. zlasti v ruskem okolju žganje ali liker iz jerebik: čašica jerebikovca ♪
375.      jesénovec  -vca m (ẹ́) vrtn. parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen ♪
376.      jezikávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: bil je neznosen jezikavec ♪
377.      jezikoslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za jezikoslovje: sestanek jezikoslovcev; sodelovanje jezikoslovcev pri urejanju terminologije ♪
378.      jezljívec  -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor se (rad) jezi, razjezi: jezljivci in dobrodušni ljudje ♪
379.      jézusovec  -vca m (ẹ̑) knjiž. jezuit: red jezusovcev ♪
380.      jéževec  -vca m (ẹ̄) zool. glodavec, ki ima del dlake spremenjen v bodice, Hystrix cristata: ježevec z naježenimi bodicami ◊ bot. dlakava rastlina z drobnimi modrimi cveti, Lappula ♪
381.      jógijevec  -vca m (ọ̑) knjiž., redko jogi¹: indijski jogijevci ♪
382.      jokávec  -vca m (ȃ) 1. ekspr. kdor se (rad) joka: tolažiti malega jokavca 2. slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: od kdaj ste taki jokavci, da ne vidite nobene rešitve ♪
383.      jútovec  -vca m (ú) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere se pridobiva juta, Corchorus: plantaže jutovca ♪
384.      jútrovec  -vca m (ú) star. prebivalec Bližnjega ali Srednjega vzhoda: suhljati obrazi jutrovcev ♪

   235 260 285 310 335 360 385 410 435 460