Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (310-334)
- gŕbavec -vca m (ŕ) kdor ima grbo: kot grbavec je bil še bolj občutljiv ♦ zool. (kit) grbavec kit, ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut, Megaptera novaeangliae ♪
- gŕgavec tudi grgávec -vca m (ŕ; ȃ) zgornji razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo: opičji grgavec ♦ zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi ♪
- grgrávec -vca m (ȃ) redko zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo ♪
- gríntavec -vca m (í) 1. apnencu podobna, zelo krušljiva kamnina; dolomit: to gorovje sestavljajo grintavec in druge kamnine 2. bot. rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkasto belimi cveti v glavicah, Scabiosa: blesteči grintavec ♪
- grížavec -vca m (ȋ) redko kdor ima grižo ♪
- gríževec -vca m (ȋ) bot. rastlina z nedeljenimi, dlakavimi listi in s cveti v majhnih koških, Gnaphalium: gozdni griževec ♪
- grozdjíčevec -vca m (í) star. ribezovo vino: na mizi je stala steklenica črnega grozdjičevca ♪
- gúbčevec -vca m (ū) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: napad gubčevcev ♪
- gúgavec -vca m (ū) ekspr. kdor gugavo hodi ♪
- gúmijevec -vca m (ȗ) 1. bot. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: ob oknu je stal velik gumijevec; v senci palm in gumijevcev 2. tropsko drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk: plantaže gumijevca ♪
- gúmovec -vca m (ȗ) bot. 1. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: goji gumovce, filodendrone in druge sobne rastline 2. južnoameriško drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk, Hevea brasiliensis ♪
- hahljávec -vca m (ȃ) kdor se (rad) hahlja ♪
- hájlovec -vca m (ȃ) pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec ♪
- hájmvêrovec -vca m (ȃ-ȇ) pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti ♪
- héglovec -vca m (ẹ́) filoz. pristaš heglovstva ♪
- hehetávec -vca m (ȃ) kdor se (rad) heheta ♪
- hihitávec -vca m (ȃ) kdor se (rad) hihita: učitelj je strogo pogledal hihitavce ♪
- hinávec -vca m (ȃ) hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec ♪
- híravec in hirávec -vca m (í; ȃ) nav. ekspr. hirav človek: bolniki in hiravci; epidemija je pobrala mnogo hiravcev ♪
- hítlerjevec -vca m (í) pristaš hitlerizma: spopad med hitlerjevci in komunisti ♪
- hlévec -vca m (ẹ̄) hlevček: če bi imel ovčko, bi ji napravil hlevec ♪
- hohnjávec -vca m (ȃ) kdor noslja ♪
- hójevec -vca m (ọ́) čeb. hojev med: hojevec ima najvišjo ceno ♪
- hotljívec -vca m (ȋ) knjiž. pohoten moški: nesramen hotljivec ♪
- hríbovec -vca m (ȋ) 1. kdor živi v hribih ali je doma s hribov: razlike med hribovci in dolinci; popisoval je trdo življenje hribovcev 2. slabš. neroden, neuglajen človek: bil je pravi hribovec, še pozdravil ni ♪
185 210 235 260 285 310 335 360 385 410