Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (301-325)
- grabežljívec -vca m (ȋ) 1. ekspr. grabežljiv človek: grabežljivec ni nikomur prizanašal; velik grabežljivec in stiskač 2. ekspr. roparska žival: volkovi, risi in drugi grabežljivci ♪
- grábljevec -vca m (á) grabljač: pri košnji je bil za grabljevca ♪
- grabljívec -vca m (ȋ) 1. star. grabežljivec, grabež: vsi so se bali starega grabljivca 2. roparska žival: ptiči grabljivci ♪
- grádisovec -vca m (ȃ) pog. kdor je zaposlen pri podjetju Gradis: gradisovci so delali s pospešeno naglico ♪
- grádnikovec -vca m (ȃ) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gradnikove brigade: gradnikovci so zavzeli sovražnikovo postojanko ♪
- gráhovec -vca m (á) 1. premog v velikosti od 1 do 1,5 cm: prodajati orehovec in grahovec 2. bot. gozdna in travniška rastlina z metuljastimi cveti raznih barv, Astragalus: kranjski, sladki grahovec 3. min. graševec ♪
- grajávec in grájavec -vca m (ȃ; ā) star. kdor (rad) graja: grajavec ni prej miren, dokler ne izreče graje // kritik: pesnik je ostro zavrnil svojega grajavca ♪
- granátovec -vca m (ȃ) nizek južni grm z rdečimi cveti in rdečimi sadovi: imel je cele nasade granatovcev ♪
- gráševec -vca m (á) min. aragonit v obliki kroglic, ki se useda v toplih vrelcih ♪
- gŕbavec -vca m (ŕ) kdor ima grbo: kot grbavec je bil še bolj občutljiv ♦ zool. (kit) grbavec kit, ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut, Megaptera novaeangliae ♪
- gŕgavec tudi grgávec -vca m (ŕ; ȃ) zgornji razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo: opičji grgavec ♦ zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi ♪
- grgrávec -vca m (ȃ) redko zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo ♪
- gríntavec -vca m (í) 1. apnencu podobna, zelo krušljiva kamnina; dolomit: to gorovje sestavljajo grintavec in druge kamnine 2. bot. rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkasto belimi cveti v glavicah, Scabiosa: blesteči grintavec ♪
- grížavec -vca m (ȋ) redko kdor ima grižo ♪
- gríževec -vca m (ȋ) bot. rastlina z nedeljenimi, dlakavimi listi in s cveti v majhnih koških, Gnaphalium: gozdni griževec ♪
- grozdjíčevec -vca m (í) star. ribezovo vino: na mizi je stala steklenica črnega grozdjičevca ♪
- gúbčevec -vca m (ū) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: napad gubčevcev ♪
- gúgavec -vca m (ū) ekspr. kdor gugavo hodi ♪
- gúmijevec -vca m (ȗ) 1. bot. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: ob oknu je stal velik gumijevec; v senci palm in gumijevcev 2. tropsko drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk: plantaže gumijevca ♪
- gúmovec -vca m (ȗ) bot. 1. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: goji gumovce, filodendrone in druge sobne rastline 2. južnoameriško drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk, Hevea brasiliensis ♪
- hahljávec -vca m (ȃ) kdor se (rad) hahlja ♪
- hájlovec -vca m (ȃ) pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec ♪
- hájmvêrovec -vca m (ȃ-ȇ) pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti ♪
- héglovec -vca m (ẹ́) filoz. pristaš heglovstva ♪
- hehetávec -vca m (ȃ) kdor se (rad) heheta ♪
176 201 226 251 276 301 326 351 376 401