Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (2.851-2.875)


  1.      kakávov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kakav ali kakavovec: kakavovo seme; kakavova zrna / kakavov prah kakav; kakavovo maslo belo rumena snov, ki se uporablja v slaščičarstvu, kozmetiki in zdravilstvu / kakavova potica ♪
  2.      kakó  prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z vami)? pog. kako se imaš? kako (ti) gre? kako se počutite? pog. kako ste kaj? elipt. kako pa kaj družina? / elipt. kako (to), da še niste odpotovali? / kot vprašanje po nerazumljeni trditvi kako? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: nič se ne spominja, kdaj in kako je prišel domov; elipt. človek zabrede, da sam ne ve kako // izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: kako dolgo si že tukaj? kako velik je tvoj brat? kako si zadovoljen z uspehom? / povej, kako ti ugaja film 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi kako da izraža vprašanje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kako da sosedovih ni več k nam? kako da si to naredil? zakaj 3. v vezniški rabi, z oslabljenim pomenom, v pripovednih odvisnih stavkih, z glagoli zaznavanja za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: začutil je, kako mu nekaj leze po roki; videl sem, kako je padel pod avto / ali slišiš kosa, kako poje? / ne zaveda se, kako je žena hudo bolna da 4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: kako čudovita dolina; kako živo si ga predstavljam; publ. veliko za našo zgodovino še kako dragocenih dokumentov pa je za vedno izgubljenih / kako se mi smili; kako ga je škoda; kako vesel sem, da si prišel; elipt. prav ima, pa še kako prav // v retoričnem vprašanju izraža močno začudenje, zavrnitev: kako si še upaš priti sem; kako, ali naj čakam do sodnega dne / če se njemu ni posrečilo, kako se bo tebi 5. izraža nedoločen, poljuben način: uredi stvar kako drugače; pot boš že kako našel / elipt. bomo že kako tudi brez tebe delali, shajali, uredili ● ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; žarg., šol. kako so si stranice v trikotniku? v kakšnem razmerju; pog. kako je zunaj, ali še dežuje? kakšno vreme je; ekspr. popotniku je nič kako odleglo zelo; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog., ekspr. da bi ti pomagal? Saj veš kako izraža močno zanikanje, zavrnitev; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako ♪
  3.      kàkor  vez. (ȁ) I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako velik kakor oče; toplo je kakor poleti / igralci so isti kakor lani / program je trajal toliko časa kakor včeraj; dohodkov je toliko kakor izdatkov kolikor 2. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: sin je že večji kakor oče; premer cevi je manjši kakor meter / ni tako priden kakor sestra / blago nima več tolikšne cene kakor prej 3. za izražanje podobnosti: ukazuje kakor diktator; povsod se vede kakor doma / bled kakor zid; naglo kakor blisk; podobna sta si kakor jajce jajcu zelo 4. za izražanje približne, dozdevne podobnosti: srečala sta se kakor po naključju; fanta imajo kakor za svojega / mož se je kakor prebudil; redko zdaj se mu kakor ne ljubi delati nekako, nekam 5. ekspr., z nikalnico, v zvezi z drug, drugače za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: ne kaže drugega kakor molčati; nobeden ji ni rekel drugače kakor mati / kdo drug je kriv nesreče kakor ti 6. ekspr., navadno v zvezi s tako za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: film je vzbudil zanimanje tako pri občinstvu kakor pri kritiki; enako je oblečen pozimi kakor poleti / kakor v hvali pretirava tudi v graji; publ. predložiti je treba spričevala kakor tudi delavsko knjižico in 7. star. za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar; kot: jaz kakor dekletov varuh ne morem privoliti v poroko; kakor praktičen človek bo zmeraj gledal na korist II. v odvisnih stavkih 1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje pomenov kakor pod I., 1—6: a) fant je navihan, kakor sem bil jaz v njegovih letih; ona dela tako, kakor delajo druge / pogoji za reelekcijo so skoraj isti, kakor so bili za namestitev / predstava je trajala toliko časa, kakor sem mislil; izdali smo prav toliko, kakor smo si namenili kolikor b) imela bo manjšo doto, kakor se misli / ni vse tako, kakor je bilo / plačal je več, kakor sem zahteval c) s pogojnim naklonom ali v zvezi z da: maha z rokami, kakor bi orehe klatil; zdi se, kakor da ni rešitve; dela se, kakor da me ne bi poznal č) ne kaže drugega, kakor da potrpimo; v vrt ne prideš drugače, kakor če preplezaš zid d) kakor je skrbela za domače, tako tudi revežev ni pozabila // z oslabljenim pomenom za izražanje primerjave sploh: kakor kažejo zardele oči, je vso noč prejokala; vstopajo, kakor kdo pride; publ. kakor poročajo listi, je prišlo do nemirov / s širokim pomenskim obsegom: kakor daleč sega oko, povsod sama ravnina; kakor se dolina širi, tako je bolj naseljena / vdal se je, kakor je bil sploh popustljiv ker, saj; pošten kakor je, ni zahteval potrdila // nav. ekspr. za izražanje odnosa osebka do povedanega: ostani ali pojdi, kakor že hočeš; kakor je videti, še ne bo miru; uspel bo ali pa tudi ne, kakor se vzame / kakor sem rekel: ne dam pa ne dam; kakor gotovo tukaj stojim, tega ne dovolim / »ostal boš doma!« »Kakor ukazujete« 2. ekspr., v časovnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi kakor hitro za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: kakor hitro je za silo okreval, se je odpravil na pot; vprašam ga, kakor hitro se vrne; kakor je ura devet, že sedi v krčmi 3. ekspr., v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka: kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe; kakor (hitro) mi dolga ne vrne, ga bom tožil 4. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kakor je (tudi) pogumen, tega se je ustrašil; kakor ga ima rad, njegovih napak ne mara zamolčati če ga ima še tako rad / star. hotel sem napisati pismo, kakor se mi je roka tresla čeprav 5. nav. elipt. za naštevanje zgledov za prej povedano: ptice, kakor orli, jastrebi in sove, so ujede; človek ni brez nagonov, kakor so na primer potreba po jedi, samoobramba, spolni nagon itd. 6. nav. elipt., pog., z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja, dejanja glede na okoliščine: »kako se kaj delavke razumete?« »Kar gre. Kakor je kakšna«; hrana po gostilnah ni najboljša, kakor kje; bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje ● pog. kaj mu očitaš! Kakor bi bil ti kaj boljši saj nisi nič boljši; to je kakor enkrat ena, da bomo zmagali samoumevno, gotovo; pog. monter je obljubil, da pride kakor drugo jutro drugo jutro; ekspr. otrok je trmast kakor le kaj zelo; »ne bom se uklonil.« »Kakor misliš« izraža obzirno zavrnitev povedanega; pog. dosegel je toliko kakor nič prav nič; star. vrnil se je Tinček, tisti, kakor je lani v Ameriko šel ki je šel ♪
  4.      kalendárij  -a m (á) zastar. koledar: že več dni pregleduje Mohorjev kalendarij ♦ rel. seznam cerkvenih praznikov, godov v cerkvenem letu ♪
  5.      káli  in ká-li prisl. (ā) star. izraža vprašanje po potrditvi domneve; ali ne, ali káj: menda spiš, kali; najbrž je že odšel, kali / ali je bolan, kali / poldrugo leto je ali kali, kar je odšel ali kàj // najbrž, menda: resnica bo kali ta, da ni več živ ♪
  6.      kalíber  -bra m (í) 1. navadno s prilastkom notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju: kaliber puške; novi top ima večji kaliber / krogla kalibra 7,9 mm; top kalibra 75 mm / kaliber cevi 2. ekspr., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: bil je politik velikega kalibra / v mestu delujejo vohuni največjih kalibrov / to je človek drugačnega kalibra / miličniki so prijeli dva težja kalibra huda kriminalca 3. strojn. natančna priprava brez gibljivih delov, s katero se preverja ustreznost mer kakega predmeta: potisniti kaliber v cev / navojni kaliber 4. teh. odprtina med valjema, ki daje valjanemu, vlečenemu izdelku natančno obliko, mero: kalibri za tirnice ♪
  7.      kalkulánt  -a m (ā á) 1. ekon. kdor se poklicno ukvarja s kalkuliranjem: kalkulanti in analitiki 2. redko preračunljivec, računar: ne bodi tak kalkulant ♪
  8.      kaloríja  -e ž (ȋ) enota za merjenje toplote: dnevni obrok hrane znaša 2.400 kalorij / ta premog ima 4.500 kalorij / meriti v kalorijah ♦ fiz. mala kalorija; velika kalorija kilokalorija // ekspr. (kalorična) hrana: preveč kalorij si si naložil na krožnik ♪
  9.      kalúpar  -ja m (ȗ) teh. delavec, ki izdeluje (livarske) kalupe: ročni kalupar / livar kalupar ♪
  10.      kalúžnica  -e ž (ȗ) 1. ob vodah rastoča rastlina z zlato rumenimi cveti: ob jarku je bilo polno kalužnic in spominčic 2. zool., navadno v zvezi živorodna kalužnica v stoječih vodah živeči polž, katerega samica koti žive mladiče, Viviparus viviparus ♪
  11.      kámbala  -e ž (ȃ) zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži bradavičaste izrastke, Pleuronectes flesus ♪
  12.      kámen  -mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira // kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material 2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši 3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro 4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve ● ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; žarg., um. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari ◊ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki je v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju ♪
  13.      kámenje  tudi kaménje tudi kámnje -a s (ȃ; ẹ̑; ȃ) več kamnov, kamni: med rudo je tudi kamenje; kamenje pada, se usuje na cesto; metati, valiti kamenje; zasuti jamo s kamenjem; debelo, drobno, okroglo, ostro kamenje; kup kamenja / ekspr. nanj se je usul plaz, toča kamenja / drago, poldrago, žlahtno kamenje kamni ● ekspr. ti mi že ne boš ukazoval, raje grem kamenje tolč raje grem opravljat slabo, težaško delo ♪
  14.      kamión  -a m (ọ̑) večji avtomobil za prevoz tovorov; tovornjak, tovorni avtomobil: iztovarjati, natovarjati kamion; kabina kamiona; voznik kamiona / pripeljati kamion peska / pettonski kamion; kamion cisterna; kamion hladilnik ♪
  15.      kamníšče  tudi kameníšče -a s (í) ekspr. s kamenjem pokrit svet: kraško kamnišče // večji kup kamenja: od hiše je ostalo le kamnišče ♪
  16.      kamnolómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kamnolomce ali kamnolom: kamnolomski delavec, mojster ♦ obrt. kamnolomski sveder ♪
  17.      kamnomèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. grad. plast večjih kamnov za utrditev brega, nasipa, opornika: narediti, položiti kamnomet 2. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja ♪
  18.      kamnorèz  in kamnoréz -éza m (ȅ ẹ́; ẹ̑) redko kamnosek: kamnorez je izdelal več nagrobnih spomenikov // brusilec (dragih, poldragih kamnov): kamnorez in draguljar ♪
  19.      kamnoséški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kamnoseke ali kamnoseštvo: kamnoseški delavec, mojster / kamnoseška obrt / kamnoseško podjetje ♦ teh. kamnoseška žaga ♪
  20.      kámor  vez. (ȃ) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo ∙ vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati // za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja ♪
  21.      kanál  -a m (ȃ) 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek // cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal 2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal // morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal 3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / žarg. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal // položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal 4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali ◊ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine ♪
  22.      kanalizácija  -e ž (á) 1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje 2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija ◊ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo ♪
  23.      kanapé  -ja m (ẹ̑) fotelju podoben oblazinjen sedež za več oseb: leči, sesti, zlekniti se na kanape; salon s fotelji in kanapejem ◊ gastr. zelo majhna rezina opečenega obloženega kruha ♪
  24.      káncler  -ja m (á) 1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler // visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler 2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler ◊ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte ♪
  25.      kancóna  -e ž (ọ̑) v italijanskem okolju popevka: pevec popularnih kancon ◊ lit. romanska lirska pesem v kiticah; muz. večglasna vokalna skladba lahkotnejšega značaja ♪

   2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA