Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (285-309) 
- glájevec -vca m (á) etn. nož za izdelovanje suhe robe: žlico je bilo treba še obdrgniti z glajevcem ♪
- glasboslóvec -vca m (ọ̑) knjiž. kdor se ukvarja z raziskovanjem glasbe; muzikolog ♪
- glásnikovec -vca m (ȃ) sodelavec lista Slovenski glasnik ♪
- glénovec -vca m (ẹ̄) petr. kamnina, nastala iz glena ♪
- glístavec tudi glistávec -vca m (í; ȃ) redko kdor ima gliste: med otroki je precej glistavcev ♪
- glívec -vca m (ȋ) bot., v zvezi borov glivec užitna, grmičasto razrasla goba rumene barve, Sparassis crispa ♪
- glodávec -vca m (ȃ) sesalec, ki ima štiri sekalce podaljšane: škodljivi glodavci ♪
- glógovec -vca m (ọ̄) redko glog ♪
- góbavec -vca m (ọ́) 1. gobav človek: iznakažen obraz gobavca; ogibajo se ga kot gobavca 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje; gobar ♪
- gobezdávec -vca m (ȃ) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: predrzen paglavec in gobezdavec ♪
- godrnjávec -vca m (ȃ) kdor (rad) godrnja: bil je pravi sitnež in godrnjavec ♪
- goljufívec -vca m (ȋ) kdor (rad) goljufa: zvijačni goljufivci ♪
- gologlávec -vca m (ȃ) nav. ekspr. gologlav človek ♪
- gólovec in golóvec -vca m (ọ̄; ọ̄) star. gol, neporasel hrib: strm golovec ♪
- gólšavec -vca [u̯š] m (ọ́) redko kdor ima golšo; golšar ♪
- goltávec -vca [u̯t] m (ȃ) star. požrešnež ♪
- grabežljívec -vca m (ȋ) 1. ekspr. grabežljiv človek: grabežljivec ni nikomur prizanašal; velik grabežljivec in stiskač 2. ekspr. roparska žival: volkovi, risi in drugi grabežljivci ♪
- grábljevec -vca m (á) grabljač: pri košnji je bil za grabljevca ♪
- grabljívec -vca m (ȋ) 1. star. grabežljivec, grabež: vsi so se bali starega grabljivca 2. roparska žival: ptiči grabljivci ♪
- grádisovec -vca m (ȃ) pog. kdor je zaposlen pri podjetju Gradis: gradisovci so delali s pospešeno naglico ♪
- grádnikovec -vca m (ȃ) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gradnikove brigade: gradnikovci so zavzeli sovražnikovo postojanko ♪
- gráhovec -vca m (á) 1. premog v velikosti od 1 do 1,5 cm: prodajati orehovec in grahovec 2. bot. gozdna in travniška rastlina z metuljastimi cveti raznih barv, Astragalus: kranjski, sladki grahovec 3. min. graševec ♪
- grajávec in grájavec -vca m (ȃ; ā) star. kdor (rad) graja: grajavec ni prej miren, dokler ne izreče graje // kritik: pesnik je ostro zavrnil svojega grajavca ♪
- granátovec -vca m (ȃ) nizek južni grm z rdečimi cveti in rdečimi sadovi: imel je cele nasade granatovcev ♪
- gráševec -vca m (á) min. aragonit v obliki kroglic, ki se useda v toplih vrelcih ♪
160 185 210 235 260 285 310 335 360 385 
