Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (276-300) 
- gábrovec -vca m (á) bot. nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia ♪
- gadolóvec -vca m (ọ̑) kdor lovi gade, kače: spreten gadolovec ♪
- gádovec -vca m (á) 1. bot. dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare: na njivi se bohotita osat in gadovec 2. pog. vino iz Gadove peči: liter gadovca ♪
- galúnovec -vca m (ȗ) petr. kamnina, v kateri prevladuje kalijev aluminijev sulfat ♪
- gámbovec -vca m (á) drobnejše rumeno zimsko jabolko: spraviti gambovce za zimo ♪
- gárjavec tudi gárjevec -vca m (á) 1. kdor ima garje: paziti je treba, da ne pridete v stik z garjavcem; umikali so se mu kot garjavcu / kot psovka molči, garjavec garjavi 2. slabš. kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: s tem garjavcem se menda ne boš družil ♪
- generálštábovec -vca m (ȃ-ȃ) žarg. generalštabni oficir ♪
- gestápovec -vca m (ȃ) pog. pripadnik gestapa: bil je gestapovec; ponoči so prišli ponj gestapovci; pasti v roke gestapovcem ♪
- gízdavec tudi gizdávec -vca m (í; ȃ) zastar. gizdalin, nečimrnik: ošaben gizdavec ♪
- glájevec -vca m (á) etn. nož za izdelovanje suhe robe: žlico je bilo treba še obdrgniti z glajevcem ♪
- glasboslóvec -vca m (ọ̑) knjiž. kdor se ukvarja z raziskovanjem glasbe; muzikolog ♪
- glásnikovec -vca m (ȃ) sodelavec lista Slovenski glasnik ♪
- glénovec -vca m (ẹ̄) petr. kamnina, nastala iz glena ♪
- glístavec tudi glistávec -vca m (í; ȃ) redko kdor ima gliste: med otroki je precej glistavcev ♪
- glívec -vca m (ȋ) bot., v zvezi borov glivec užitna, grmičasto razrasla goba rumene barve, Sparassis crispa ♪
- glodávec -vca m (ȃ) sesalec, ki ima štiri sekalce podaljšane: škodljivi glodavci ♪
- glógovec -vca m (ọ̄) redko glog ♪
- góbavec -vca m (ọ́) 1. gobav človek: iznakažen obraz gobavca; ogibajo se ga kot gobavca 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje; gobar ♪
- gobezdávec -vca m (ȃ) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: predrzen paglavec in gobezdavec ♪
- godrnjávec -vca m (ȃ) kdor (rad) godrnja: bil je pravi sitnež in godrnjavec ♪
- goljufívec -vca m (ȋ) kdor (rad) goljufa: zvijačni goljufivci ♪
- gologlávec -vca m (ȃ) nav. ekspr. gologlav človek ♪
- gólovec in golóvec -vca m (ọ̄; ọ̄) star. gol, neporasel hrib: strm golovec ♪
- gólšavec -vca [u̯š] m (ọ́) redko kdor ima golšo; golšar ♪
- goltávec -vca [u̯t] m (ȃ) star. požrešnež ♪
151 176 201 226 251 276 301 326 351 376 
