Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (260-284)
- dvomljívec -vca m (ȋ) kdor dvomi: dvomljivci so umolknili pred argumenti; prepričal je še zadnje dvomljivce / verski dvomljivec / v globini duše je bil dvomljivec ♪
- dvorljívec -vca m (ȋ) kdor (rad) dvori: povsod jo je obkrožala množica častilcev in dvorljivcev ♪
- džúveč -a m (ȗ) gastr. jed iz svinjskega ali ovčjega mesa, zelenjave in riža: kuhati džuveč; masten džuveč ♪
- ébenovec -vca m (ẹ̄) tropsko drevo, ki daje dragocen trd, temen les ♪
- ékavec -vca m (ẹ̄) kdor govori ekavščino ♪
- esêsovec -vca m (ȇ) pog., v nacistični Nemčiji pripadnik vojaške organizacije SS: očeta so odpeljali esesovci; esesovci so požgali vas ♪
- feuerbachovec -vca [fôjerbah-] m (ó) pristaš filozofske smeri nemškega filozofa Feuerbacha: ruski feuerbachovci ♪
- fígovec -vca m (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev 2. žganje iz fig: šilce figovca 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci ♪
- fižólovec -vca m (ọ̑) ekspr. kdor (rad) jé fižol: bil je pravi fižolovec ♪
- fránjevec -vca m (ȃ) v hrvatskem in bosansko-hercegovskem okolju frančiškan ♪
- fránkovec -vca m (ȃ) zgod. član hrvatske Čiste stranke prava, imenovan po politiku Josipu Franku ♪
- freudovec -vca [frôjd-] m (ȏ) pristaš freudizma ♪
- frfrávec -vca m (ȃ) ekspr. površen, lahkomiseln moški, navadno mlajši: na takega frfravca se pa res ne moreš zanesti ♪
- fŕkavec tudi fŕkovec -vca m (ŕ) ekspr. nekoliko predrzen nedorasel fant: frkavci so mu ukradli avto; druži se z ničvrednimi frkavci / kot nagovor boš tiho, frkavec // nedorasel fant sploh: nisem več frkavec, da bi mi ukazovali; takega frkavca se ne bojim; govori z menoj kakor s kakim frkavcem / slabš. takle frkavec zapoveduje desetim možem ♪
- frkovec gl. frkavec ♪
- fróntovec -vca m (ọ̑) 1. pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: delaven frontovec; sestanek frontovcev iz celega okraja 2. ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: lačni frontovci ♪
- gábrovec -vca m (á) bot. nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia ♪
- gadolóvec -vca m (ọ̑) kdor lovi gade, kače: spreten gadolovec ♪
- gádovec -vca m (á) 1. bot. dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare: na njivi se bohotita osat in gadovec 2. pog. vino iz Gadove peči: liter gadovca ♪
- galúnovec -vca m (ȗ) petr. kamnina, v kateri prevladuje kalijev aluminijev sulfat ♪
- gámbovec -vca m (á) drobnejše rumeno zimsko jabolko: spraviti gambovce za zimo ♪
- gárjavec tudi gárjevec -vca m (á) 1. kdor ima garje: paziti je treba, da ne pridete v stik z garjavcem; umikali so se mu kot garjavcu / kot psovka molči, garjavec garjavi 2. slabš. kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: s tem garjavcem se menda ne boš družil ♪
- generálštábovec -vca m (ȃ-ȃ) žarg. generalštabni oficir ♪
- gestápovec -vca m (ȃ) pog. pripadnik gestapa: bil je gestapovec; ponoči so prišli ponj gestapovci; pasti v roke gestapovcem ♪
- gízdavec tudi gizdávec -vca m (í; ȃ) zastar. gizdalin, nečimrnik: ošaben gizdavec ♪
135 160 185 210 235 260 285 310 335 360