Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (2.326-2.350)



  1.      gubóvje  -a s (ọ̑) ekspr., redko več gub, gube: dekorativno gubovje njegovega oblačila
  2.      gúmar  tudi gumár -ja m (; á) delavec v proizvodnji gume ali gumijastih izdelkov: iščemo več gumarjev
  3.      gúmi  -ja m () 1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: rokavice iz gumija; zvijal se je, kot bi bil iz gumija / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje 2. strdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih: iz narezanega debla priteka gumi / češnjev gumi smola / arabski gumi gumiarabikum; neskl. pril., pog.: proda nov gumi voz voz z gumijastimi kolesi; imel je že dva gumi defekta okvari na pnevmatiki
  4.      gúmijev  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na gumijevec: gumijevi nasadi 2. redko gumijast, gumast: gumijevi čevlji; gumijev trak
  5.      gurmánski  tudi gúrmanski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na gurmane: prijatelje bo povabil v gurmanski lokal / pripravila je gurmansko večerjo
  6.      gúslar  -ja m () pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle: slepi guslar; poslušati pesmi guslarjev
  7.      gúsle  -sel ž mn. () pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudsko glasbilo z eno struno in močno upognjenim lokom: igrati na gusle; pevec z guslami
  8.      gvánten  -tna -o prid. () nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš
  9.      gvardiján  -a m () rel. predstojnik večjega frančiškanskega, kapucinskega ali minoritskega samostana: oče gvardijan
  10.      habilitacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na habilitacijo: habilitacijski postopek / že več let pripravlja svoje habilitacijsko delo; habilitacijsko predavanje / habilitacijski pouk, zavod
  11.      hájkati  -am nedov. () med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu hájkati se žarg. biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih
  12.      hála  -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala
  13.      halalí  m neskl. () lov. znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena: trobiti halali
  14.      hall  -a [hôl] m () zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall // večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu
  15.      hàm  medm. () otr. izraža nagel prijem z usti: zine in — ham, češnje ni več / jej, ham ham / pes te bo ham ugriznil; pojedel
  16.      hángar  -ja m (á) večji zaprt prostor, zlasti za shranjevanje letal: večina letal je bila ob začetku napada v hangarjih / hangar za motorne čolne
  17.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglicemuz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika
  18.      harpúna  -e ž () 1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune ♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj 2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno
  19.      hárški  -a -o prid. () navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje
  20.      harúspeks  -a m () pri starih Rimljanih svečenik, ki iz drobovja žrtvovanih živali napoveduje usodo: ob žrtveniku je stal haruspeks; haruspeksi in avgurji
  21.      hásek  -ska m () raba peša korist: imeti hasek od sadnega drevja; napraviti več škode kot haska / zaloga nam brez haska propada ∙ ekspr. tu je vsaka beseda brez haska zastonj
  22.      hávba  -e ž () 1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba 2. žarg. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor, pokrov: izstopil je in dvignil havbo 3. nar. avba: havba se ji lepo prilega
  23.      héler  -ja m (ẹ̑) nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar
  24.      heliográf  -a m () 1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer 2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje
  25.      heliotróp  -a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom

   2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA