Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (2.285-2.309)
- grávis -a m (ȃ) lingv. grafično znamenje za kratki naglašeni samoglasnik, krativec ♪
- gŕba -e ž (ŕ) 1. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice: grbo je imel že od rojstva // pog., ekspr. hrbet: mahnil ga je po grbi 2. izbočeni del hrbta nekaterih živali: velblodova grba; pren. gorski greben s strmo grbo 3. zastar. guba (na koži): čelo je bilo polno grb; grbe na licih ● pog., ekspr. če njemu ustrežem, bom kmalu dobil vso vas na grbo vsi vaščani me bodo nadlegovali s prošnjami; pog., ekspr. na grbi ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. na grbi jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; pog., ekspr. to sem občutil na svoji grbi na sebi, sam; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan ◊ rib. mreni podobna sladkovodna riba, Barbus plebejus ♪
- gŕbavček -čka m (ŕ) manjšalnica od grbavec: zagledala je bledega grbavčka ♪
- gŕbec -bca m (ȓ) grbavec: grbca noče za moža ♦ zool. labod grbec labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor ♪
- gŕbež -a m (ȓ) ekspr. grbavec: tudi grbež seveda ni pozabil priti ◊ zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti, Lymnocryptes minimus ♪
- grbín -a m (ȋ) ekspr., redko grbavec: bil je pritlikav možic, grbin ♪
- grdávš tudi grdávž -a m (ȃ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ne trpim, da bi se družil s takim grdavšem / vi ste pa res pravi grdavš nagajivec, porednež / kot nagovor: te ni sram, grdavš; spet si se potepal, grdavš grdi ♪
- grdílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) star. opravljivec, obrekljivec ♪
- grebénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenski rob / zložna grebenska hoja po grebenu / grebenska karta Zasavja in Dolenjskega gričevja ◊ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena; geol. grebenski apnenec apnenec, nastal iz organizmov in oblikovan kot podvodni greben ♪
- grédje -a s (ẹ̑) več gredi, tramov, zlasti v gradbenih konstrukcijah: gredje se je zrušilo ♪
- grémij -a m (ẹ́) 1. do 1945 združenje oseb z enakim poklicem: gremij lekarnarjev, trgovcev 2. odbor, komisija, ki vodi kako institucijo: gledališki repertoarji niso delo posameznikov, temveč često težko določljivih gremijev ♪
- grenadín -a m (ȋ) tekst. preja iz naravne svile, trdo sukana iz več niti: presti grenadin // redka tkanina iz te preje: svileni, volneni grenadin ♪
- grênkost tudi grenkóst -i ž (é; ọ̑) lastnost, značilnost grenkega 1: grenkost pelina; povečati grenkost pijače ♪
- gréti gréjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje; sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom / brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče // preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce ga greje v hrbet / vino ga je grelo; pren. greje nas zavest, da smo prav storili 2. preh. delati kaj toplo, segrevati: greti večerjo, vodo; z rokami greje kozarec; greti si roke / greti prostore z električno energijo ogrevati ● ekspr. greti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; star. nenehno namigovanje ga je hudo grelo jezilo, dražilo gréti se dobivati toploto: greti se pri ognju, za pečjo; ves dan se greje na soncu / stroj se preveč greje prehitro postaja vroč; pren., ekspr. greje se v njegovi slavi in moči grét -a -o: bazen z greto
vodo ♪
- grézničar -ja m (ẹ̑) delavec, ki čisti greznice ♪
- grifón -a m (ọ̑) 1. mitol. žival s ptičjo glavo in krilatim telesom četveronožca ali kače: v grbu je upodobljen grifon 2. lov. večji lovski pes s košatimi obrvmi, navadno sive barve z rjavimi lisami ♪
- grínja -e ž (ȋ) nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove; pršica: živino napadajo uši in grinje; žuželčje grinje ♪
- gríntavka -e ž (í) nar. rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkasto belimi cveti v glavicah; grintavec ♪
- grižljáj stil. grížljaj -a m (ȃ; ȋ) 1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta: majhen, velik grižljaj; grižljaj kruha // količina hrane, ki se naenkrat pogoltne: grižljaj mu je zastal v grlu ∙ ekspr. privoščil si ni niti grižljaja niti malo, nič; ekspr. očital mu je vsak grižljaj kar je pojedel; jedla je po grižljajih počasi, brez teka 2. ekspr. kos jedila: mati mu je polagala na krožnik najslastnejše grižljaje; pren. pri tej kupčiji je dobil masten grižljaj // z rodilnikom majhna količina hrane: naprosil si je kruha, tu in tam celo grižljaj mesa ◊ lov. zadnji grižljaj smrekova vejica, ki jo lovec zatakne v gobec uplenjene srne, jelena ♪
- grmênje -a s (é) glagolnik od grmeti: sliši se grmenje; oddaljeno, zamolklo grmenje / grmenje topov ∙ preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni ♪
- grmóvje -a s (ọ̑) več grmov, grmi: strmino je poraslo grmovje; skril se je v grmovje; gosto, nizko grmovje; leskovo grmovje; zasadili so okrasno grmovje / hodili smo zdaj po planem, zdaj po grmovju po svetu, poraslem z grmovjem ♪
- grób -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄) 1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim 2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade 3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako ◊ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les.
groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo gróbo tudi grobó prisl.: igrali so precej grobo; zelo grobo se izraža; grobo kršiti zakon; grobo mleta moka gróbi -a -o sam.: na grobo tkano platno; načrti so v grobem že izdelani ♪
- grobíšče -a s (í) 1. več grobov na enem prostoru: najti, odkriti grobišče; ilirsko grobišče / v oazi je grobišče maroških vojakov ♦ arheol. žarno grobišče z žarnimi grobovi 2. zastar. pokopališče: na grobišče ga je spremila le peščica ljudi / sam si je izbral grobišče prostor za grob ♪
- gróblje -a s (ọ̑) 1. več grobelj: med grobljem so rasle koprive / od hiše je ostalo le še kamnito groblje 2. zastar. pokopališče: nihče v vasi ni več pomnil, kdaj so zadnjega pokopali na tisto groblje / staroslovensko groblje grobišče ♪
- grobóvje -a s (ọ̑) star. več grobov, grobovi: ob pogledu na grobovje so se mu vzbudile otožne misli ♪
2.160 2.185 2.210 2.235 2.260 2.285 2.310 2.335 2.360 2.385