Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (226-250)
- dátljevec -vca m (á) datljeva palma: oaza datljevcev ♪
- debeloglávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec ♪
- dejánjevec -vca m (ȃ) sodelavec revije Dejanje: nazori dejanjevcev ♪
- dékavec -vca m (ẹ́) pog. avtomobil ali motorno kolo nemške tovarne DKW: ima novega dekavca ♪
- délavec -vca m (ẹ́) 1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec; najeti, odpustiti delavca; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposeln, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec; delavec v proizvodnji; sindikat delavcev storitvenih dejavnosti / pri nas imamo danes delavce za fizično delo najete ljudi // v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev: delavci in kapitalisti; gibanje se je naslonilo na široke ljudske plasti delavcev in kmetov 2. s prilastkom kdor poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: družbeni, duševni, filmski, kulturni, politični, zdravstveni, znanstveni delavec; javni delavec 3. kdor dela sploh: v jezikoslovju potrebujemo še mnogo delavcev / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ekspr. ta je pa delavec! ◊ zool. nekrilati, spolno nerazviti samec pri termitih ♪
- delívec -vca m (ȋ) kdor deli: delivec je razgrnil karte / delivec darov; delivca hrane sta zajemala iz kotla ♪
- démosovec -vca m (ẹ̑) član, pristaš katere od strank, ki sestavljajo zvezo Demokratična opozicija Slovenije [DEMOS]: zborovanje demosovcev / glasovanje demosovcev v skupščini ♪
- dimolóvec -vca m (ọ̑) priprava na vrhu dimnika, ki zadržuje saje: z dimnika je odpadel dimolovec ♪
- divjákovec -vca m (á) bot. rastlina z velikimi rumenimi cveti v koških, Doronicum: velikocvetni divjakovec ♪
- dobičkolóvec -vca m (ọ̑) slabš. kdor pri vsem išče dobiček, korist: ta človek je pravi dobičkolovec ♪
- dobrožívec -vca m (ȋ) kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi: mož velja za dobroživca; lahkomiseln, zavaljen dobroživec ♪
- dodelívec -vca m (ȋ) avt. priprava, ki daje vžigalno napetost posameznim svečkam bencinskega motorja po določenem vrstnem redu: popraviti dodelivec ♪
- dolgoglávec -vca [u̯g] m (ȃ) antr. človek z dolgo in ozko glavo: stari Slovani so bili pretežno dolgoglavci ♪
- dolgogrívec -vca [u̯g] m (ȋ) slabš. kdor ima dolge lase: tisti dolgogrivec ga je naščuval ♪
- dolgovéčen -čna -o [u̯g] prid. (ẹ̄) star. dolgotrajen, večen: sovraštvo je bolj dolgovečno kot ljubezen ♪
- dominsvétovec -vca m (ẹ̑) sodelavec revije Dom in svet: lirika dominsvetovcev ♪
- domišljávec -vca m (ȃ) domišljav človek: domišljavec je mislil, da ga vsi občudujejo; fant je v resnici domišljavec; nadut domišljavec ♪
- dómovec -vca m (ọ̑) žarg., šol. učenec, ki stanuje v (dijaškem) domu: domovci so si sami uredili športno igrišče ♪
- dostavljávec -vca m (ȃ) kdor komu kaj dostavlja: naročeno blago mi je pripeljal dostavljavec; dostavljavec časopisov, paketov ♪
- dovečérjati -am dov. (ẹ̑) povečerjati: fant je hitro dovečerjal ♪
- dražljívec -vca m (ȋ) kdor koga draži, razburja: razgnal je hujskače in dražljivce ♪
- dremávec tudi drémavec -vca m (ȃ; ẹ́) 1. ekspr. kdor dremlje: govoril je tako glasno, da je zdramil celo dremavce v zadnjih vrstah 2. star. dremavica: planiti iz dremavca / na gorki peči se ga je lotil dremavec ♪
- drénovec -vca m (ẹ́) redko 1. drèn: otroci so se skrivali med drenovci 2. ekspr. neroden, okoren človek: ti si mi pravi drenovec ♪
- drevodávec -vca m (ȃ) nav. mn., bot. lesnate rastline s celimi listi in zvezdastimi cveti v socvetjih, Celastraceae ♪
- drístavec -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec ♪
101 126 151 176 201 226 251 276 301 326