Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (2.060-2.084)


  1.      federácija  -e ž (á) 1. državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot, zvezna država: boriti se za federacijo // skupni, zvezni del državne oblasti: družbene funkcije republike in federacije; to spada v pristojnost federacije 2. skupnost organizacij z enako dejavnostjo in skupnimi interesi, zveza: mednarodna športna federacija; federacija bivših borcev ♪
  2.      fêrryboat  in fêribot -a [feribot] m (ȇ) navt. ladja za prevoz vozil in potnikov, zlasti na večje razdalje: vkrcati avtomobile na ferryboat ♪
  3.      festivál  -a m (ȃ) večdnevna prireditev, ki omogoča pregled dosežkov na določenem kulturnem področju: organizirati festival; predvajati film na festivalu; udeleženci festivala / filmski, folklorni, glasbeni, gledališki festival; festival jazza ♪
  4.      fíat  -a m (ȋ) avtomobil italijanske tovarne Fiat: uvozili so več fiatov; med fiati prevladujejo fički ♪
  5.      fícek  -cka m (ȋ) nekdaj novec majhne vrednosti: v roke mu je stisnil nekaj fickov // ekspr. denar sploh: čisto sestradan je bil in brez ficka; za te ficke se res ne splača delati ∙ ekspr. nimam niti ficka nimam popolnoma nič denarja ♪
  6.      fíčnik  -a m (ȋ) pog., ekspr. novec majhne vrednosti: ima poln žep samih fičnikov // denar sploh: s tistimi fičniki, ki so jih dobili prvega, niso mogli živeti ♪
  7.      fígast  -a -o prid. (í) pog., ekspr. nesposoben, slab: zares sem figast delavec, ker ne znam nič spraviti skupaj ♪
  8.      figúra  -e ž (ȗ) 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki ♦ geom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi ∙ slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur ♪
  9.      figurácija  -e ž (á) 1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij: meja med figuracijo in abstrakcijo ni več ostro začrtana 2. muz. melodični okrasek: bogastvo figuracij v melodijah baročnih skladateljev ♪
  10.      figurálika  -e ž (á) um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij: ta slikar se je največ ukvarjal s figuraliko // likovna dela s takimi motivi: na razstavi so portreti, figuralika, tihožitja in krajinske kompozicije ♪
  11.      figuránt  -a m (ā á) 1. nav. slabš. kdor ima kako (pomembnejše) mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi: predsednik društva je samo figurant 2. redko statist: v igri nastopam kot figurant 3. geod. pomožni delavec pri zemljemerskih delih: geodet z dvema figurantoma ♪
  12.      figurírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. pojavljati se, nastopati: tesno, pregrajeno stanovanje večkrat figurira v njegovih romanih / na zavitku je figuriralo njegovo ime // navadno v zvezi s kot nastopati v vlogi česa, predstavljati: na zunaj je figuriral kot porok, dejansko pa je bil glavni dolžnik figuríran -a -o: napev je bil vseskozi figuriran z melodičnimi okraski ♪
  13.      fiksírati 2 -am nedov. (ȋ) nižje pog. nadlegovati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: večkrat sitnari in fiksira otroke ♪
  14.      filharmoníja  -e ž (ȋ) ustanova, ki se ukvarja z orkestralnim in zborovskim izvajanjem simfonične glasbe: član filharmonije; gostoval bo orkester krakovske filharmonije / slavnostni koncert newyorške filharmonije / Slovenska filharmonija // poslopje te ustanove: zvečer bo v filharmoniji koncert ♪
  15.      fílm 1 -a m (í) 1. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo: naviti film; vložiti film v kamero / fotografski, kinematografski, rentgenski film // tak trak s posnetki: projicirati film na široko platno; dobro ohranjen film; dobiti seznam filmov, ki jih imajo na razpolago; zbirka filmov 2. umetniško delo iz slik na takem traku: film traja dve uri; gledal sem naš novi film; film so posneli v barvah; predvajati, režirati, snemati film; pog. kateri film vrtijo nocoj? predvajajo; ekspr. drugorazredni film; igra, nastopa samo v slabih filmih; dogodki so se vrstili kakor v filmu / predavanje je bilo spremljano s filmom o vzrokih nesreč / barvni, črno-beli film; celovečerni, kratki film; dokumentarni, umetniški film; kavbojski, ljubezenski, vojni film; lutkovni, risani film; nemi, zvočni film; televizijski film 3. ed. ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na takem traku: pomen sodobnega italijanskega filma; razvoj filma; uveljavljanje barvnega filma; zgodovina filma / festival jugoslovanskega filma // pog. filmska proizvodnja, filmska industrija: šla je k filmu; dela pri filmu ◊ film. dolgometražni film; normalni film širok 35 mm; ozki film širok 16 mm; fot. eksponirati, fiksirati film ♪
  16.      fílmar  -ja m (ȋ) pog. filmski delavec: snov je zamikala filmarje / filmarji snemajo zadnje kadre ♪
  17.      filoméla  -e ž (ẹ̑) zastar. slavec, slavček ♪
  18.      filozóf  -a m (ọ̑) 1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi; filozof materialist; nazori filozofa 2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami; vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof 3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci 4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo ♪
  19.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  20.      finále  -a m (ȃ) 1. šport. zadnje in odločilno tekmovanje izbranih, najboljših: naše moštvo je prišlo v finale; reprezentanca se je uvrstila v finale; finale za prvenstvo gimnazije v namiznem tenisu 2. knjiž. zadnji del kakega dela, dogajanja; zaključek, konec: finale drame, romana 3. muz. zadnji stavek večstavčne instrumentalne skladbe ali zadnji del opernega dejanja: simfonija je izzvenela v mogočnem finalu ♪
  21.      fiskálen  -lna -o prid. (ȃ) fin. nanašajoč se na davščine: fiskalni viri države; fiskalna politika; fiskalne ugodnosti / fiskalne dajatve / fiskalna carina carina, ki jo država pobira samo zato, da bi povečala dohodke; fiskalno leto proračunsko leto ♪
  22.      fítoparazít  -a m (ȋ-ȋ) bot. rastlina, ki živi kot zajedavec ♪
  23.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril ♪
  24.      fižólkati  -am in fižólkati se -am se [u̯k] nedov. (ọ̑) etn. igrati s fižolom, zlasti špano: po cele večere sta fižolkala ali pa kvartala; otroci fižolkajo ♪
  25.      flájcka  -e ž (ȃ) nar., slabš. vlačuga, prostitutka: Zdaj bo tudi ta flajcka dobila moža (I. Koprivec) ♪

   1.935 1.960 1.985 2.010 2.035 2.060 2.085 2.110 2.135 2.160  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA