Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (2.010-2.034)
- erótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast; erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec ♪
- erotomán -a m (ȃ) med. človek z bolezensko povečano spolno slo: bil je erotoman in uživač ♪
- erotomaníja -e ž (ȋ) med. bolezensko povečana spolna sla ♪
- erúpcija -e ž (ú) 1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh: erupcija je povzročila strah med prebivalstvom / podzemeljska erupcija; pren., knjiž. čustvena erupcija 2. med. nagel pojav izpuščaja, zlasti pri nalezljivi bolezni: erupcija lišaja, ošpic / erupcija roga, zoba ◊ astr. sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja ♪
- eskádra -e ž (ȃ) voj. pomorska ali letalska enota, namenjena za večje operacije: v bitki je bila potopljena vsa sovražnikova eskadra; letalska, pomorska eskadra; poveljnik eskadre ♪
- esteticízem -zma m (ȋ) knjiž. posebno, večkrat pretirano poudarjanje lepega v umetniškem delu: njegov esteticizem je očiten v vseh pesmih; artistični esteticizem; slabš. to je goli esteticizem // nazor, da ima estetsko doživljanje najvišjo vrednost: s svojo pristnostjo, naravnostjo ga je razoroževala v njegovem esteticizmu ♪
- estétik -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov ♪
- ešalón -a m (ọ̑) voj. del večje enote, kadar so njeni deli razporejeni drug za drugim v boju, na potovanju ali pohodu: divizija je napredovala v ešalonih / ešalon oklopnih vozil // del transporta vojnih ujetnikov: na postajo je pripeljal ešalon Poljakov ♪
- ešárpa -e ž (ȃ) voj. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih ♪
- etáža -e ž (ȃ) 1. del stavbe med dvema stropoma: stavba ima dve etaži pod zemljo in deset nad zemljo; kletna etaža; poslovna, stanovanjska etaža; trgovina ima pet etaž; stolpnica z desetimi etažami / stanuje v tretji etaži v tretjem nadstropju 2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: pekovska peč z več etažami / postelje stojijo v dveh etažah ◊ agr. rozge na brajdi ali veje na deblu, razpeljane v isti višini; mont. ravnina na dnevnem kopu, kjer se pridobiva premog, ruda; hodniki in odkopna mesta v jami v manjših višinskih razdaljah med dvema obzorjema ♪
- etážast -a -o prid. (ȃ) ki je v več etažah: etažasta peč / etažasta rast srebrne smreke ♪
- etážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na etažo: etažne postelje, sušilnice / etažna površina; etažna kurjava kurjava za prostore v etaži / etažna lastnina lastništvo dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši; etažni lastnik ◊ gost. etažna strežba strežba hotelskim gostom v njihovih sobah; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž ♪
- etimologizírati -am nedov. (ȋ) lingv. iskati etimologijo besede: naši jezikoslovci so radi etimologizirali / slovar je v pisavi preveč etimologiziral ♪
- evangeličàn in evangeličán -ána m (ȁ á; ȃ) protestant: prebivalci pokrajine so po veri večinoma evangeličani ♪
- evangélij -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij
popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere ♪
- evdajmoníja -e ž (ȋ) filoz. občutek največje sreče, blaženost ♪
- evharistíja -e ž (ȋ) rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo: pridiga o evharistiji // posvečena hostija ♪
- Evklídov -a -o prid. (ȋ) mat., v zvezi Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja ♪
- évročék -a m (ẹ̑-ẹ̑) fin. ček, s katerim je mogoče v večini evropskih držav dvigati v banki gotovino, plačevati podjetju blago ali storitve: plačati z evročekom ♪
- evropeízem -zma m (ȋ) način življenja in mišljenja, značilen za Evropo: kulturni evropeizem / politikov evropeizem ◊ lingv. (jezikovni) evropeizem beseda ali zveza, ki je značilna za večino evropskih jezikov ♪
- fábričan in fabríčan -a m (á; ȋ) pog. tovarniški delavec: fabričani so razmetavali precej denarja za pijačo ♪
- fábriški in fabríški -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na fabriko; tovarniški: fabriški dimniki; fabriška sirena / fabriški delavec / fabriški izdelek ♪
- fabulístika -e ž (í) knjiž. ustvarjanje, oblikovanje fabule v literarnem delu: spretna fabulistika // literarna dela z izrazito fabulo: Jurčičeva fabulistika / slabš. velika večina letošnje proze je gola fabulistika ♪
- faciális -a m (ȃ) žarg., anat. obrazni živec ♪
- fait accomplí [fetakompli] m neskl. (ȋ) knjiž., redko kar je odločeno, opravljeno; izvršeno dejstvo: o tem ne moremo več razpravljati, to je že fait accompli ∙ knjiž. postaviti koga pred fait accompli seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene ♪
1.885 1.910 1.935 1.960 1.985 2.010 2.035 2.060 2.085 2.110