Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (1.335-1.359)
- brálnica -e ž (ȃ) star. večja soba, namenjena za branje; čitalnica: bralnica je odprta ves dan; zahajati v bralnico ♪
- brána -e stil. -é ž, rod. mn. brán (á) 1. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje: branati z brano; zoral je in povlekel z brano; členkasta, lesena, železna brana 2. nekdaj velika mrežasta vrata: po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano 3. nar. gorenjsko del kozolca med dvema stebroma; okno: brane so natlačene s snopjem ◊ grad. mreža vzdolžnih in prečnih nosilcev pod cestiščem pri mostovih ♪
- braníti in brániti -im nedov. (ȋ á) 1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi // varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico 2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo 3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s
prostosti // dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi ● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju ◊ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu braníti se in brániti se odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo // upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam ● domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti;
ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala branèč -éča -e: padel je, braneč domovino bránjen -a -o: letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; žarg., šport. dobro branjena žoga ♪
- bránjar -ja m (ā) nav. slabš. trgovec z drobnim, cenenim blagom: branjar je razstavil svoje blago ♪
- bràt bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á) 1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod // vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje 2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska 3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar // nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik ● ekspr. vsi so vedeli, da je vinski
brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna milijon cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja ◊ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov bráte ekspr.: dobro srečo, brate; ne boš, brate! ♪
- bŕbrast -a -o prid. (ȓ) ekspr. ki (rad) brbra: saj je poštenjak, a preveč brbrast; brbra brbrasta! ♪
- bregóvje -a s (ọ̑) več bregov, bregovi: hiše po bregovju / valovi udarjajo ob kamnito bregovje ♪
- brék -a m (ẹ̑) odprt, lahek voz na štirih kolesih za več oseb: pripeljal se je v breku ♪
- brezbrížnik -a m (ȋ) knjiž. brezbrižen človek: ni bil niti bojazljivec niti brezbrižnik ♪
- brezdomovínstvo -a s (ȋ) stanje človeka brez domovine: životari v večnem brezdomovinstvu / brezdomovinstvo umetnika / pisatelju so očitali brezdomovinstvo brezbrižnost do domovine ♪
- brezglásje -a s (ȃ) knjiž. molk, tišina: mirno, negibno brezglasje // pesn. večnost, onstranstvo: biti onstran smrti v brezglasju ♪
- brezhíben -bna -o prid. (ȋ) ki je brez hibe, napake: brezhibni mehanizem; brezhibno delovanje stroja; avto je v brezhibnem stanju brezhíbno prisl.: brezhibno govori več jezikov; biti brezhibno oblečen ♪
- brezmíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) knjiž., redko lastnost, značilnost brezmiselnega: sprevideti brezmiselnost svojega početja / to ni več lahkomiselnost, to je brezmiselnost ♪
- brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
- brezpriméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je brez primere, zelo velik: to delo je bilo sad brezprimernega poguma; avtorjev humor je brezprimeren; ustvarjal je z brezprimerno lahkoto; brezprimerna lepotica; brezprimerno hinavstvo brezprimérno prisl.: brezprimerno večji pomen ♪
- brezvésten -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄) 1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko 2. redko malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe ♪
- brezzemlják -a m (á) knjiž. kmetijski delavec brez zemlje ♪
- brezzemljáš -a m (á) publ. kmetijski delavec brez zemlje: razdeliti zemljo med brezzemljaše; brezzemljaši in siromašni kmetje ♪
- brigáda -e ž (ȃ) 1. vojaška enota, večja od polka: konjeniška brigada // med narodnoosvobodilnim bojem osnovna vojaška enota: partizanska, udarna brigada / prva proletarska brigada; borci Cankarjeve brigade 2. večja delovna skupina, ki prostovoljno in brezplačno sodeluje pri pomembnih javnih delih: iti v brigado; delati v brigadi / delovna, mladinska brigada // skupina s posebno delovno nalogo: poklicna gasilska brigada; brigada za živinorejo ♪
- brigádnik -a m (ȃ) kdor dela v brigadi 2; brigadir: med brigadniki je največ študentov ♪
- bríhten -tna -o prid., bríhtnejši (í ȋ) pog. bistroumen, pameten: fant ni kdove kako brihten; ima zdrave, brihtne otroke; zelo brihtne glave je / ekspr. to je brihtna glavica bríhtno prisl.: brihtno govoriti; sam.: večkrat ugane kako brihtno ♪
- brínovček in brínjevček -čka m (í) ekspr. manjšalnica od brinovec: rada pije brinovček / pog. še na en brinovček stopiva ♪
- bríti bríjem nedov., brìl in bríl (í ȋ) 1. rezati dlake tik ob koži: brivec me brije; britev dobro brije; briti na suho; brijem se sam; briti se z aparatom; briti si brado, glavo 2. rezko pihati: sever, veter brije; burja brije okoli ušes; brezoseb. ves dan je brilo / zunaj brije mraz 3. navadno v zvezi briti norce, burke norčevati se, šaliti se: norce brije iz nas, z nami; redko brije (si) norca iz mene; briti burke, šale ♪
- brívka -e ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: danes me je brila brivka, ne brivec ♪
- brívnica -e ž (ȋ) prostor, kjer dela brivec: odprli so novo brivnico; stopiti v brivnico ♪
1.210 1.235 1.260 1.285 1.310 1.335 1.360 1.385 1.410 1.435