Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (1.176-1.200)



  1.      áudi  -ja [adi] m () tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Auto Union: povečati uvoz audijev
  2.      avanturíst  -a m () kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist
  3.      avdiénca  -e ž (ẹ̑) zlasti v zahodnih deželah uradni sprejem pri visokem dostojanstveniku: prositi za avdienco; biti v avdienci pri papežu; privatna, svečana avdienca / predsednik vlade ga je sprejel v avdienco, v avdienci
  4.      ávemaríja  -e ž (ā-) rel. zvonjenje zvečer v čast Mariji: ob avemariji mora biti doma / avemarijo zvoni // molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija: začela je moliti avemarijo
  5.      avgmentatív  -a m () lingv. beseda, ki izraža povečanje
  6.      avgúr  -ja tudi ávgur -a m (ū; ) pri starih Rimljanih svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo: avgur mu je napovedal srečno bodočnost; antični avgurji; pren., slabš. politični avgurji
  7.      avión  -a m (ọ̑) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: avion kroži, pristane; sestrelili so več sovražnih avionov; odleteti z avionom; dvomotorni avion
  8.      avksín  -a m () biol. snov, ki pospešuje večanje rastlinskih celic: naravni, umetni avksin
  9.      avstralopítek  -a m () antr. pripadnik izumrlega rodu iz družine človečnjakov
  10.      ávtobus  -a m () avtomobil za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: avtobus vozi vsako uro; zamuditi avtobus; kdaj odpelje zadnji avtobus proti mestu; izletniški, lokalni avtobus; avtobus mestnega prometa; voznik avtobusa / šolski avtobus za prevoz učencev v šolo; tirni avtobus motorni vlak, ki obstaja iz enega vagona
  11.      avtografírati  -am nedov. in dov. () tisk. svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje: stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru // razmnoževati tekst strojepisno, litografsko
  12.      avtomátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
  13.      avtomatizírati  -am dov. in nedov. () 1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati: avtomatizirati telefonski promet; v tovarni so večino strojev avtomatizirali; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje 2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral avtomatizíran -a -o: avtomatizirana bencinska črpalka; postavili so nove avtomatizirane naprave
  14.      ávtopromèt  in ávto promèt -éta m (- -ẹ́) avtomobilski promet: z dograditvijo avtoceste bo omogočen večji avtopromet / Avtopromet Kranj je odprl še eno redno avtobusno progo avtobusno podjetje
  15.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev
  16.      avtoritéta  -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki
  17.      azaléja  -e ž (ẹ̑) okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti: na vrtu imajo belo cvetoče azaleje; semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej ♦ bot. alpska azaleja pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens; pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum
  18.      aztéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Azteke: azteška država / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
  19.      ážio  -a m (ā) fin. razlika med nominalno in večjo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev
  20.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečajuzool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
  21.      bádnjak  -a m () nar. belokranjsko dan pred božičem: na badnjak je bilo ♦ etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
  22.      bádnji  -a -e prid. () nar. belokranjsko nanašajoč se na dan pred božičem: badnji večer
  23.      bága  -e ž (á) nar. severovzhodno gošča, ostanki v pipi: drži se ga vonj po stari bagi / žvečiti bago
  24.      bájar  in bájer -ja m () pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice
  25.      bájka  -e ž () 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji

   1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA