Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
več (1.010-1.034)
- zastavljávec 1 -vca m (ȃ) kdor kaj zastavlja, postavlja: zastavljavci izhodov / zastavljavci ugank ♪
- zastavljávec 2 -vca m (ȃ) kdor daje kaj v zastavo: posojati zastavljavcu denar ♪
- zavečáti -ím dov., zavéči; zavéčal (á í) nar. 1. zakričati: jezno zaveči nanj / čuk je zateglo zavečal 2. (glasno) zajokati: otrok osramočen zaveči ♪
- zavéčen -čna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je za večno: zavečno dejanje / zavečni izobčenec ♪
- zavidljívec -vca m (ȋ) ekspr. zavisten človek: zavidljivci jih obrekujejo ♪
- zbadljívec -vca m (ȋ) ekspr. zbadljiv človek: zbadljivci so mu zoprni; posmehljivec in zbadljivec ♪
- zéhavec -vca m (ẹ́) ekspr. kdor (pogosto) zeha: kihavec in zehavec ♪
- zemljeslóvec -vca m (ọ̑) star. geolog: v raziskovalni odpravi je bil tudi zemljeslovec ♪
- zlíkovec -vca m (í) knjiž. kdor naredi kaj neprimernega, nedovoljenega, navadno nedorasel fant: zlikovci so mu obrali češnjo; neznan zlikovec je razbil okno, ukradel kolo; zlikovca še niso izsledili, prijeli / mladostni zlikovci ♪
- zlódejevec in zlódjevec -vca m (ọ̑) slabš. zloben, hudoben človek: iz zlodejevca je postal dobrotnik ljudi / kot psovka le čakajte, zlodejevci, ko vas dobim ♪
- zmájevec -vca m (ā) 1. bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; dracena: posekati zmajevec 2. vrtn. lončnica s pokončnim olesenelim steblom in podolgovatimi ali suličastimi zelenimi ali pisanimi listi, Dracaena ♪
- zmerjávec -vca m (ȃ) kdor zmerja: v jezi je zmerjavca udaril ♪
- zmrdljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor se (rad) zmrduje: zmrdljivci so mu zoprni ♪
- zmrzljívec -vca m (ȋ) ekspr. zmrzljiv človek: zmrzljivci so pohiteli k peči ♪
- zrakoplóvec -vca m (ọ̑) knjiž. aeronavt, letalec: prvi zrakoplovci ∙ knjiž. ta ptica je dober zrakoplovec letalec ♪
- zŕnovec -vca m (ȓ) otajana zrnata zgornja plast snega: zrnovec se udira ♪
- zvéčanje -a s (ẹ̑) povečanje: zvečanje potrošnje / zvečanje potreb ♪
- zvéčati -am dov. (ẹ̑) 1. narediti kaj (bolj) veliko: zvečati vrt 2. narediti, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: zvečati davke / zvečati merilo b) glede na možni razpon: zvečati učinkovitost dela c) glede na intenzivnost: pohvala je zvečala njihovo zadovoljstvo zvéčati se 1. postati (bolj) velik: razpoke so se ob potresu zvečale 2. doseči višjo stopnjo a) glede na količino: število štipendij se je zvečalo b) glede na možni razpon: temperatura se je zvečala c) glede na intenzivnost: vsakdanje skrbi so se zvečale zvéčan -a -o: zvečana koncentracija
radioaktivnih snovi ♦ muz. zvečani interval interval, pri katerem je zgornji ton kromatično zvišan ali spodnji ton kromatično znižan; zvečani trozvok trozvok, sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in zvečane kvinte ♪
- zvečér prisl. (ẹ̑) v času od večera do polnoči: zvečer hodi na plesne vaje; zdravila jemlje zjutraj, opoldne in zvečer; danes zvečer me ne bo doma; oglasi se jutri zvečer; začeli bomo zvečer ob osmih; doma je morala biti ob desetih zvečer; bilo je že pozno zvečer ♪
- zvečeríti se -ím se dov., zvečéril se (ȋ í) brezoseb. preiti iz dneva v večer: ko se je zvečerilo, so se utaborili / medtem se je zvečerilo in zasijale so prve zvezde ♪
- zvečéršnji -a -e prid. (ẹ̄) star. večeren: zvečeršnji sestanek / zvečeršnje mleko mleko od večerne molže ♪
- zvečeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj (bolj) veliko; večati: zvečevati igrišče 2. delati, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: zvečevati proizvodnjo b) glede na možni razpon: zvečevati pomen dogodka c) glede na intenzivnost: zvečevati upanje na uspeh ♪
- zvečíne prisl. (í) 1. v (veliki) večini: na ladji so bili zvečine nedeljski gostje; pripeljali so se zvečine z avtomobili / to področje je bilo zvečine naseljeno že v trinajstem stoletju v glavnem, pretežno; poznati kaj zvečine iz knjig 2. navadno, ponavadi: take so zvečine vse hotelske sobe; na izlete so hodili zvečine ob nedeljah; zvečine večerjamo doma ♪
- zvečínoma prisl. (ȋ) star. večinoma: sestra je živela zvečinoma pri očetu ♪
- zvéčjega in z véčjega prisl. (ẹ̑) nar. v glavnem, pretežno: pridelki so zvečjega že pospravljeni; pozimi so zvečjega stradali ● nar. mudilo se je, zato so delo opravili samo zvečjega samo v grobem, najnujnejše ♪
885 910 935 960 985 1.010 1.035 1.060 1.085 1.110