Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (101-125)


  1.      vèčúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) ki traja več ur: večurna hoja / večurna zamuda ♪
  2.      vèčvalénten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini: večvalentne kovine ♦ filoz. večvalentna logika logika, ki ima več logičnih vrednosti ♪
  3.      vèčváljen  -jna -o prid. (ȅ-ȃ) strojn. ki ima več valjev: večvaljni motor ♪
  4.      vèčvédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž. dejstvo, da kdo več ve kot drugi: z namišljeno večvednostjo se je hotel uveljaviti ♪
  5.      vèčvréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti: čutil se je večvrednega; imeti se za večvredno raso 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: večvredna hrana / večvredna kultura ♪
  6.      vèčvrédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) 1. stanje, lastnost večvrednega: biti prepričan o svoji večvrednosti; zavest večvrednosti / kompleks ali občutek večvrednosti pretirano občutje lastne vrednosti 2. ekon. presežna vrednost: podjetniki so si prilaščali večvrednost skupnega dela ♪
  7.      vèčvrédnosten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na večvrednost: večvrednostna zavest / večvrednostni kompleks ali občutek pretirano občutje lastne vrednosti ♪
  8.      vèčvŕsten  -tna -o prid. (ȅ-ȓ) nanašajoč se na več vrst: večvrstni nasad ♦ agr. večvrstni okopalnik okopalnik, ki okopava več vrst hkrati ♪
  9.      večvŕsten  -tna -o prid. (ȓ) ki je več vrst: večvrstna opravila ♪
  10.      vèčzbórje  -a s (ȅ-ọ̑) muz. kompozicijska tehnika, pri kateri je zbor razdeljen na dva ali več manjših zborov ♪
  11.      vèčzlóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ̄) lingv. ki ima več zlogov: večzložna beseda ♪
  12.      vèčzlóžnica  -e ž (ȅ-ọ̑) lingv. večzložna beseda: srednji zlog večzložnice ♪
  13.      vèčzvézdje  -a s (ȅ-ẹ̑) astr. skupina več zvezd: odkriti novo večzvezdje / dvozvezdja in večzvezdja ♪
  14.      vèčžílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) elektr. ki je iz več žil: večžilni kabel, vodnik ♪
  15.      ádamovec  in adámovec -vca m (ȃ; ȃ) redko Adamovo jabolko ♪
  16.      administratívec  -vca m (ȋ) žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci ♪
  17.      agítprópovec  -vca m (ȋ-ọ̑) žarg. kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci ♪
  18.      ájdovec  -vca m (á) 1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca 2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca 3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov) ♪
  19.      almanáhovec  -vca m (ā) sodelavec almanaha ♪
  20.      ámbrovec  -vca m (ā) vrtn. platani podobno okrasno drevo, Liquidambar: listje ambrovca je jeseni škrlatno ♪
  21.      apezéjevec  -vca m (ẹ̑) pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941 // po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi ♪
  22.      aristótelovec  -vca m (ọ̄) filoz. aristotelik: arabski aristotelovci ♪
  23.      avokádovec  -vca m (ȃ) tropsko drevo s suličastimi listi in užitnimi sadovi hruškaste oblike ♪
  24.      bádavec  -vca m (ā) bot. rastlina z drobnimi cveti v socvetjih in s kaveljčastimi plodovi, Xanthium ♪
  25.      báhavec  in bahávec -vca m (á; ȃ) knjiž., redko bahač ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA