Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

več (1.001-1.025)


  1.      zafrkljívec  -vca m (ȋ) pog. kdor (rad) draži koga, se norčuje iz koga: velik zafrkljivec je ♪
  2.      zajedávec  -vca m (ȃ) 1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma: ta zajedavec povzroča huda obolenja; uničevati zajedavce; uši, trakulje in drugi zajedavci / črevesni, kožni zajedavci; rastlinski, živalski zajedavci ♦ biol. notranji ki živi v notranjosti, zunanji zajedavec ki živi na površju gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: ta človek je pravi zajedavec; zmerjati koga z zajedavcem; lenuhi in zajedavci / družbeni zajedavci ♪
  3.      zajedljívec  -vca m (ȋ) ekspr. zajedljiv človek: ne bodi tak zajedljivec ♪
  4.      zakonodávec  -vca m (ȃ) star. zakonodajalec: za tako dejanje je zakonodavec predpisal visoko kazen / jezikovni zakonodavci ♪
  5.      zaletávec  -vca m (ȃ) ekspr. zaletav človek: imela ga je za zaletavca ♪
  6.      zamerljívec  -vca m (ȋ) ekspr. zamerljiv človek: vedeli so, da je zamerljivec ♪
  7.      zapeljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor koga zapelje, zapeljuje: upreti se zapeljivcem; zapeljivec mladine / njen zapeljivec jo je zapustil; zapeljivec deklet ♪
  8.      zapravljívec  -vca m (ȋ) 1. ekspr. zapravljiv človek: imeli so ga za zapravljivca; veseljak in zapravljivec 2. knjiž. zapravljivček: peljati se z zapravljivcem ♪
  9.      zasmehljívec  -vca m (ȋ) redko zasmehovalec: ciničen zasmehljivec ♪
  10.      zastavljávec 1 -vca m (ȃ) kdor kaj zastavlja, postavlja: zastavljavci izhodov / zastavljavci ugank ♪
  11.      zastavljávec 2 -vca m (ȃ) kdor daje kaj v zastavo: posojati zastavljavcu denar ♪
  12.      zavečáti  -ím dov., zavéči; zavéčal (á í) nar. 1. zakričati: jezno zaveči nanj / čuk je zateglo zavečal 2. (glasno) zajokati: otrok osramočen zaveči ♪
  13.      zavéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je za večno: zavečno dejanje / zavečni izobčenec ♪
  14.      zavidljívec  -vca m (ȋ) ekspr. zavisten človek: zavidljivci jih obrekujejo ♪
  15.      zbadljívec  -vca m (ȋ) ekspr. zbadljiv človek: zbadljivci so mu zoprni; posmehljivec in zbadljivec ♪
  16.      zéhavec  -vca m (ẹ́) ekspr. kdor (pogosto) zeha: kihavec in zehavec ♪
  17.      zemljeslóvec  -vca m (ọ̑) star. geolog: v raziskovalni odpravi je bil tudi zemljeslovec ♪
  18.      zlíkovec  -vca m (í) knjiž. kdor naredi kaj neprimernega, nedovoljenega, navadno nedorasel fant: zlikovci so mu obrali češnjo; neznan zlikovec je razbil okno, ukradel kolo; zlikovca še niso izsledili, prijeli / mladostni zlikovci ♪
  19.      zlódejevec  in zlódjevec -vca m (ọ̑) slabš. zloben, hudoben človek: iz zlodejevca je postal dobrotnik ljudi / kot psovka le čakajte, zlodejevci, ko vas dobim ♪
  20.      zmájevec  -vca m (ā) 1. bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; dracena: posekati zmajevec 2. vrtn. lončnica s pokončnim olesenelim steblom in podolgovatimi ali suličastimi zelenimi ali pisanimi listi, Dracaena ♪
  21.      zmerjávec  -vca m (ȃ) kdor zmerja: v jezi je zmerjavca udaril ♪
  22.      zmrdljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor se (rad) zmrduje: zmrdljivci so mu zoprni ♪
  23.      zmrzljívec  -vca m (ȋ) ekspr. zmrzljiv človek: zmrzljivci so pohiteli k peči ♪
  24.      zrakoplóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. aeronavt, letalec: prvi zrakoplovci ∙ knjiž. ta ptica je dober zrakoplovec letalec ♪
  25.      zŕnovec  -vca m (ȓ) otajana zrnata zgornja plast snega: zrnovec se udira ♪

   876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA