Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vati (76-100)


  1.      dospévati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž., redko prihajati: zrak dospeva v pljučne mehurčke 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice dospevajo v plačilo po treh mesecih dospevajóč -a -e: počasi dospevajoči prispevki ♪
  2.      dotikávati se  -am se nedov. (ȃ) redko dotikati se: prsti so se dotikavali papirja ♪
  3.      dotipávati se  -am se nedov. (ȃ) s tipanjem prihajati kam: slepec se s palico dotipava do izhoda ♪
  4.      dotiskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu tiskanja: znamke že dotiskujejo 2. dodatno, zraven tiskati: dotiskovati so morali še inicialke ♪
  5.      doumévati  -am nedov. (ẹ́) približevati se popolnemu, dokončnemu razumevanju, spoznanju: doumevati bistvo stvari; delavci so začeli doumevati, da je organizacija nujno potrebna / današnji rod pravilneje doumeva njegovo delo in pomen ♪
  6.      dovoljeváti  -újem nedov. (á ȗ) dajati dovoljenje, pristanek za kaj: starši mu dovoljujejo, da hodi v kino; nerada ji dovoljuje, da se druži s tistim dekletom / ostal bi še, pa mi delo ne dovoljuje; pomagal ti bom, kolikor mi bodo razmere dovoljevale / publ. skakalnica dovoljuje skoke do sto metrov dovoljeváti si večkrat upati si, drzniti si storiti kaj: dovoljuje si obiskovati ga tudi pozno zvečer; vse si dovoljuje / kot vljudnostna fraza dovoljujem si kratko vprašanje ♪
  7.      dovrševáti  -újem nedov. (á ȗ) približevati se koncu dela; dokončevati: takrat je dovrševal novele; z vso naglico so dovrševali zadnje priprave za sprejem ♪
  8.      dòzavarováti  -újem tudi dòzavárovati -ujem dov. (ȍ-á ȍ-ȗ; ȍ-á) jur. dodatno zavarovati s sklenitvijo še enega zavarovanja ♪
  9.      dozdévati se  -am se nedov. (ẹ́) nav. 3. os., raba peša, z dajalnikom zdeti se: ta pot se jima je dozdevala pretežka; dekle se mu je dozdevalo lepše kot prej / brezoseb. dozdeva se mi, da je bilo prav, kar sem storil; čudno se mu je dozdevalo, da je še ni / začelo se mi je dozdevati, da to ni prava pot ♪
  10.      dozidávati  -am nedov. (ȃ) dodatno, zraven zidati: stavbe so dozidavali in prezidavali ♪
  11.      doznávati  -am nedov. (ȃ) star. zaznavati, čutiti: doznaval je dišave, ki so se širile po zraku; doznaval je, da se luči na obrežju množijo / doznavati s čuti / iz omenjenih virov doznavamo naslednje ugotavljamo, spoznavamo ♪
  12.      dozorévati  -am nedov. (ẹ́) 1. z rastjo, zorenjem prihajati do zrelosti: grozdje, sadje dozoreva; ječmen je že začel dozorevati; pren. sklep je dolgo dozoreval v njem; misel na beg je vse bolj dozorevala 2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: telesno dozorevati; kulturno, osebnostno dozorevati / knjiž. v takih razmerah je dozorevala revolucija / človek dozoreva v trpljenju dozorevajóč -a -e: dozorevajoč fant; hodil je med dozorevajočim žitom; razredno dozorevajoče delavstvo ♪
  13.      dozvenévati  -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu zvenenja: glas zvonca polagoma dozveneva; poslednji zvoki harfe so dozvenevali ♪
  14.      dragováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. ljubkovati, božati: ljubili so ga in dragovali ♪
  15.      drugováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti s kom, da ni sam: večkrat mu je drugoval na straži; drugovati komu v bridkosti; v samoti mu je drugoval njegov zvesti pes / gostu sta drugovali domači dekleti; pren. bila je sama, le misel nanj ji je drugovala // redko biti v tovariških, prijateljskih odnosih: od tistega časa sta neprenehoma drugovala 2. redko biti za druga ali družico: ona je bila nevesta, sestra pa je drugovala / drugoval mu je pri novi maši ♪
  16.      društvováti  -újem nedov. (á ȗ) star. biti, delovati v društvih: v mladih letih je veliko društvoval ♪
  17.      družbováti  -újem nedov. (á ȗ) star. delati družbo: tiste čase je veliko družbovala bolnemu dekletu; vsi so mu radi družbovali ♪
  18.      dvátisočléten  -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki traja dva tisoč let: narod z dvatisočletno kulturno tradicijo ♪
  19.      dvigováti  -újem nedov. (á ȗ) dvigati: črpalka dviguje vodo iz vodnjaka / predlagali so kazen za trgovce, ki dvigujejo cene / ob nedeljah dvigujejo pisma na pošti / črn dim se dviguje nad pogoriščem / med grmovjem se dvigujejo posamezni topoli ♪
  20.      dvobojeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) bojevati se v dvoboju: za vsako malenkost se je hotel dvobojevati; pren. dvobojevati se v besedah ♪
  21.      fantováti  -újem nedov. (á ȗ) udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi: rad bi še nekaj let fantoval; poznam ga od otroških let, tudi fantovala sva skupaj / ekspr. še vedno fantuje še ni poročen ♪
  22.      francozováti  -újem nedov. (á ȗ) star. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti francoskega jezika: zelo rad je francozoval // govoriti francosko ♪
  23.      ginévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se: strah je gineval; ta navada že gineva; njegovo navdušenje je bolj in bolj ginevalo / popoldan je le počasi gineval 2. slabeti, hirati: vidno je ginevala pod težo skrbi / spomin mu vedno bolj gineva peša ♪
  24.      gladováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. živeti v pomanjkanju hrane; stradati: dovolj hrane smo dobili, ne bomo več gladovali; po zadnjih podatkih gladujeta dve tretjini ljudi // z določenim namenom ne uživati jedi: namenila se je gladovati, da bi shujšala; sklenili so gladovati, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve 2. redko čutiti potrebo po jedi; biti lačen: preveč so gladovali, da bi mogli iti še naprej; deček je večkrat gladoval gladujóč -a -e: gladujoča množica ♪
  25.      glaskováti  -újem nedov. (á ȗ) šol. brati nevezano posamezne glasove v besedi: težke besede je treba večkrat glaskovati ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA