Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vati (4.738-4.762)


  1.      nèpozábljen  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni pozabljen: žalovati za nepozabljenim človekom / nepozabljena mladost ♪
  2.      nèpredvidljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da predvideti, predvidevati: nepredvidljiv dogodek; nastopile so nepredvidljive ovire, težave nèpredvidljívo prisl.: napetost se nepredvidljivo stopnjuje ♪
  3.      nèpremičnína  -e ž (ȅ-ȋ) nav. mn. stvar, ki po svoji naravi ne more spremeniti mesta, položaja: trgovati z nepremičninami / davek na nepremičnine ♦ jur. izvršba na nepremičnine, nepremičninah ♪
  4.      nèprepričljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni prepričljiv: neprepričljivi dokazi, razlogi / ekspr. zgodba povesti je neprepričljiva nèprepričljívo prisl.: neprepričljivo govoriti, pripovedovati ♪
  5.      nèpreskrbljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni preskrbljen: pomagati nepreskrbljenim družinam / ima štiri nepreskrbljene otroke otroke, ki se še ne morejo sami preživljati, vzdrževati ♪
  6.      nepretŕgoma  prisl. (ȓ) neprenehoma: nepretrgoma popivati; nepretrgoma sneži; vozili smo se nepretrgoma tri ure ♪
  7.      nèprijéten  -tna -o prid., nèprijétnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj // z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno 2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti nèprijétno prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega ♪
  8.      nèprisíljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni prisiljen, ni narejen: neprisiljen nasmeh; njun pogovor je bil sproščen, neprisiljen; neprisiljena drža, kretnja; prijetno, neprisiljeno vedenje nèprisíljeno prisl.: neprisiljeno pripovedovati, se vesti; bil je iskreno, neprisiljeno vesel ♪
  9.      nèpristójnost 1 -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepristojnega: dokazovati nepristojnost organov; nepristojnost tega sodišča ♪
  10.      nèprizadét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani nèprizadéto prisl.: govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati ♪
  11.      nèpróšen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. nenaprošen: neprošen hoče posredovati / dobil je neprošeno podporo za katero ni prosil ♪
  12.      nèrahločúten  -tna -o prid. (ȅ-ū) ki ni rahločuten: nerahločutna, celo groba ženska / nerahločutno govorjenje / evfem. nerahločutno ravnanje, vedenje brezobzirno nèrahločútno prisl.: nerahločutno spraševati ♪
  13.      nèrazglédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni razgledan, ni poučen: vplivati na neizkušene, nerazgledane ljudi; politično nerazgledana množica; v literaturi je nerazgledan ♪
  14.      nèrazumevajóč  tudi nèrazumevajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki mu manjka razumevanja za kaj: od tega sebičnega in nerazumevajočega človeka niso mogli pričakovati pomoči; do nje je bil hladen in nerazumevajoč / nerazumevajoče mnenje / opazil je njen osupli, nerazumevajoči pogled ki izraža začudenje, presenečenje ♪
  15.      nèrazumljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da razumeti, dojeti: nerazumljiv pojav; razlaga je bila učencem nerazumljiva // ki se mu ne da ugotoviti pomen: nerazumljivi znaki; prevod je na nekaterih mestih nerazumljiv; blebetal je nerazumljive besede / nerazumljivo govorjenje nerazločno / tujec ga je nagovoril v njemu nerazumljivem jeziku 2. ekspr. ki se ne da odobravati: njegova izjava je res nerazumljiva 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: delal je z nerazumljivo vnemo nèrazumljívo prisl.: govoriti, ravnati nerazumljivo / v povedni rabi nerazumljivo je, da se je tako odločil; sam.: zamrmral je nekaj nerazumljivega ♪
  16.      neréd  -a m (ẹ̑) 1. kar je nasprotno, drugačno od reda: v sobi je velik nered; ni mogla prenašati takega nereda / vse predale ima v neredu / v podjetju je po njegovem odhodu nastal velik nered zmeda 2. mn. množično izražanje nezadovoljstva: izbruhnili so novi neredi; preprečevati nerede; ekspr. krvavi neredi; žarišče neredov ♪
  17.      nèreligiózen  -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni religiozen: nereligiozen človek / obravnavati vprašanje v nereligioznem smislu ♪
  18.      nèrentabílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni rentabilen: nerentabilna proizvodnja; nerentabilno poslovanje / ukiniti nerentabilne železniške proge; velike ladje so pogosto nerentabilne / izbral si je precej nerentabilen poklic nèrentabílno prisl.: nerentabilno investirati, poslovati ♪
  19.      nèresníca  -e ž (ȅ-í) kar je nasprotno, drugačno od resnice: prikrivati resnico in govoriti neresnico // evfem. laž: to je neresnica / govoriti o kom neresnice ♪
  20.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  21.      nèsistemátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni sistematičen: nesistematično delo / veliko so jim pojasnili tudi slučajni, nesistematični podatki nesistematično zbrani nèsistemátično prisl.: nesistematično delati; nesistematično poučevati, vzgajati ♪
  22.      neskônčen  -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu ◊ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile neskônčno prisl.: neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo veliko ♦ geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega ♪
  23.      neslán  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪
  24.      neslánost  -i ž (ā) slabš. neprimerno, nedostojno govorjenje, vedenje: težko je prenašala njegove neslanosti / govoriti, kvasiti, pripovedovati neslanosti / uganjali so razne neslanosti neprimerna, neumestna dejanja ♪
  25.      nèsmísel  -sla [ǝu̯] m (ȅ-ȋ) 1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli ♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov 2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost 3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle ♪

   4.613 4.638 4.663 4.688 4.713 4.738 4.763 4.788 4.813 4.838  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA